ŠMITEK, Zmago

Etnolog in kulturni antropolog, ki je s svojim obsežnim znanstvenim in pedagoškim opusom pomembno prispeval k samospoznavanju Slovencev, v odnosu do nas samih in v naši interakciji s kulturami sveta.

Rojen je bil leta 1949 v Kropi. Leta 1973 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, iz etnologije in zgodovine umetnosti. Isto leto je postal stažist na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete in bil leta 1974 izvoljen za asistenta. Leta 1979 je opravil magisterij (Delitev dela kot sestavina socialne kulture Vitanja) in leta 1983 doktorat (Obzorje Slovencev na področju neevropskih kultur). Med drugim se je izpopolnjeval tudi v Indiji, na univerzi v New Delhiju. Leta 1990 je napredoval v naziv izrednega profesorja za neevropsko etnologijo in etnologijo Evrope in leta 1995 v rednega profesorja za neevropsko etnologijo in antropologijo religije. Nekaj let je opravljal tudi funkcijo predstojnika oddelka. Dejaven je bil tudi po upokojitvi – od konca leta 2012 se je kot zaslužni profesor posvečal študentom na podiplomski stopnji.

Temeljna področja njegovega raziskovanja so bila zgodovina slovenske etnologije in kulturne antropologije, religija, primerjalna mitologija, kultura Slovencev in Slovanov ter stiki Slovencev z neevropskimi kulturami, predvsem s kulturo Azije. Ne le v slovensko etnologijo in kulturno antropologijo, ampak tudi v širšo humanistiko in družboslovje je uvajal povsem novo tematiko – stike Slovencev z neevropskimi svetovi, raziskave neevropskih kultur ter komparativno mitološke povezave slovenskih in indoevropskih mitoloških predstav. Raziskoval je tudi antropologijo religije in kulturne elemente Indije ter drugih azijskih držav. Zadnja leta svojega življenja je posvetil preučevanju ključnega vprašanja današnjega časa – načina sobivanja človeka z naravnim okoljem.

Zmago Šmitek je bil pobudnik in soorganizator Mednarodnega etnološkega mediteranskega simpozija, ki je več kot desetletje, od leta 1994, potekal v Piranu. Bil je izredno plodovit avtor, saj je poleg samostojnega avtorstva, soavtorstva ali uredništva prek dvajsetih knjig objavil več kot sto znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Ob tem je bil aktiven član več domačih in tujih strokovnih društev in uredniških odborov revij.