Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠKERBEC, Matija

ŠKERBEC Matija
Foto: dlib

Foto galerija

Rojen:
5. november 1886, Stari trg pri Ložu, Slovenija
Umrl:
17. oktober 1963, Cleveland (ZDA), Združene države Amerike
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

V Ljubljani je v osmih letih (1900–08) zaključil šolanje na II. državni gimnaziji. Študij bogoslovja je končal leta 1912 tudi v Ljubljani. Bil je v skupini najkremenitejših katoliških študentov, zvest Mahničevim idealom. Eno leto je bil vojak in dosegel čin kadeta. Najprej je šel v semenišče, nato pa za kaplana v Škocjan pri Mokronogu (1913–16) in za vikarja v ljubljanski stolnici (1916–22). Od leta 1922 do 1928 je služboval kot župnik v Tržiču in od 1928 do 1936 v Kranju. Že leta 1928 ga je škof Jeglič imenoval tudi za škofijskega duhovnega svetnika. 15. februarja 1929 je bil k njemu poslan kaplan Jožek Košiček, ki je leta 1964 napisal o njem obširen nekrolog v časopisu slovenskih duhovnikov v zamejstvu Omnes unum. Od leta 1936 do 1941 je bil za dekana v Kranju, ta čas največji dekaniji v Sloveniji. V Tržiču je v letih 1924–28 ustanovil in urejeval Cerkveni glasnik za tržiško župnijo. V Kranju pa je od januarja 1929 do leta 1941 urejeval Kranjski zvon, župnijski list za Kranj in okolico.

V Slovenski ljudski stranki se je posvečal delavskim in socialnim vprašanjem ter bil sodelavec lista Gorenjec. Bil je velik prijatelj dr. Natlačena. Dr. Korošec je bil večkrat njegov gost in prav zaradi proslave Koroščeve 60. letnice in »šenčurskih dogodkov« , ko so v maju 1932, na shodu “liberalnih” centralistov Gorenjci manifestirali za dr. Korošca in Slovenijo, je moral odsedeti leto dni zapora v Sremski Mitrovici. Konec leta 1932 je Slovenska ljudska stranka izdala zelo odmevno narodnopolitično deklaracijo – t.i. »Punktacije«. Z njimi je zahtevala federativno preureditev Kraljevine Jugoslavije in ustanovitev Zedinjene Slovenije. Državni vrh je na punktacije odgovoril s policijskim in sodnim preganjanjem pristašev SLS. Skupina duhovnikov pod vodstvom kranjskega dekana Matije Škerbca je bila leta 1933 obsojena na zaporne kazni, Korošec pa je bil poslan v konfinacijo.

Škerbec je bil tudi gospodarstvenik. Njegova teza je bila; »S pridiganjem ne bomo nikogar spreobrnili. Ljudem dajmo gospodarsko eksistenco, pa bodo ostali naši«. Tako je sodeloval pri ustanovitvi raznih domov v Tržiču (npr. Rokodelski, Dekliški, Prosvetni) in Kranju (npr. Delavski, Dijaški konvikt).

V 2. svetovni vojni je leta 1942 postal vodja škofovske dobrodelne pisarne v Ljubljani in tu vodil škofijsko dobrodelno pisarno za pomoč beguncem, ki pa jo je uporabljal tudi za financiranje oddelkov bele garde (tako kot Ljudsko posojilnico). Kot pripadnik radikalnega krila vodstva SLS je jeseni 1943 sodeloval v Protikomunističnem odboru in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Maja 1945 je emigriral na avstrijsko Koroško ter tam sodeloval pri ustanovitvi Socialnega odbora za pomoč slovenskih beguncev v Avstriji. Po odhodu v ZDA je živel v Clevelandu (Ohio). Zlasti po smrti škofa Rožmana je bil osrednja osebnost duhovniške in laične emigracije. Pisal je o dogodkih na Slovenskem pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej, kot tudi o slovenskih katoličanih v ZDA.

Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja, 1956-1957
Krivda rdeče fronte,1954, 1957 in 1961; 3 zvezki
Rdeča zver, pijana krvi,1950, 1951, 1951 in 1952; 4 zvezki
Spomini in reminiscence na katoliško gibanje med Slovenci zadnjih 35 let, okoli 1948
Poročilo o delovanju škofijske dobrodelne pisarne v Ljubljani za leto 1943, 1944
Naša Gospa presvetega Srca : šmarnice za l. 1942, 1942
Šenčurski dogodki, 1937

Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1120
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1999, zv. 13, Š-T, Str. 41
J. Košiček: Msgr. Matija Škerbec : odšli so pred nami, mnes unum = Todos uno 1964, št. 1, str. 14-16
A. Orehar: Mons. Škerbec – sedemdesetletnik, Omnes unum = Todos uno : vez slovenskih duhovnikov v zamejstvu 1956, št. 5, str. 154-155

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 17. 2. 2011 | Zadnja sprememba: 17. 4. 2020
Prijavi napako