Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠAVNIK, Leo

ŠAVNIK Leo
Foto: fotoarhiv Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Foto galerija

Rojen:
10. januar 1897, Kranj
Umrl:
24. maj 1968, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Med leti 1907-15 je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo v Kranju. Maturiral je leta 1915. Medicino je študiral na Dunaju. Promoviral je leta 1923. Med leti 1924-29 je bil v službi v Državni splošni bolnici v Ljubljani. V letih 1926-27 je študiral kirurgijo in rentgenologijo v Pragi, Münchnu in Parizu. Leta 1927 se je specializiral za ženske bolezni in porodništvo. Med leti 1927-29 je bil zaposlen v Bolnici za ženske bolezni in porodništvo. Leta 1928 je postal asistent-ginekolog za rentgensko zdravljenje ginekoloških primerov. V letih 1929-30 se je kot štipendist oblastnega odbora mudil na Dunaju, v Frankfurtu in Berlinu. Med leti 1930-33 je bil zaposlen v Splošni ženski bolnici v Ljubljani. Med leti 1933-38 je imel zasebno specialistično prakso v Ljubljani. Leta 1934 je bil na študiju v Parizu, leta 1937 pa v Berlinu. Leta 1938 je postal vodja ginekološke terapije v novoustanovljenem banovinskem Zavodu za zdravljenje in raziskovanje novotvorb. Leta 1939 je študiral radioterapijo v Parizu in Göttingenu. Med leti 1942-63 dalje je bil vodja Zavoda za novotvorbe (onkološki zavod). V letih 1947 in 1950-51 je obiskal vodilne radiološke: Memorial Hospital, Womwns Hospital-New York, Massachussets General Hospital-Boston, Mayo-klinike-Rochester; in obsevalne centre v ZDA: Cleveland, Chicago, Washington in z njimi povezal Onkološki inštitut v Ljubljani. Leta 1951 je bil na študiju zdravljenja ovarialnih karcinomov z izotopi v Zürichu, leta 1953 pa v Heidelbergu, kjer je študiral izotope Co60. Leta 1948 je postal izredni profesor, leta 1958 pa redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1948 dalje je bil prvi predstojnik katedre za onkologijo in radioterapijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Velja za prvega slovenskega profesorja onkologije. Upokojil se je leta 1967.

Udeležil se je vrste kongresov: Bonn 1927, Pariz 1931, Saint Louis (ZDA) 1947, London 1951, Dunaj 1952, München 1954, Detroit 1956, Bad Pyrmont, Dunaj in Milano 1957 ter London 1958 London. Bil je član zvezne komisije za raka pri Zveznem zavodu za ljudsko zdravje, sodelavec Bakteriološkega zavoda v Münchnu, leta 1961 pa je bil izvoljen v komite za mednarodne kongrese Mednarodnje unije proti raku. Napisal je knjigi Zdravljenje raka in Univerzalni regeneracijski serum (Su) kot sredstvo za biološko regeneracijo tkiva in organov človeškega telesa. Sodeloval je pri nastanku knjige K. Hinberga o novotvorbah v kemiji in fiziologiji ter pri knjigi Poslanstvo slovenskega zdravnika. Strokovne prispevke je objavljal v domačih in tujih strokovnih revijah.

Zdravljenje raka, 1949
Univerzalni regeneracijski serum (Su) kot sredstvo za biološko regeneracijo tkiva in organov človeškega telesa, 1962
K. Hinsberg: Das Geschwulstproblem in Chemie und Physiologie, 1942 (soavtor)
Poslanstvo slovenskega zdravnika, Ljubljana 1965 (soavtor)

Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999

Avtor/-ica gesla: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 27. 1. 2011 | Zadnja sprememba: 10. 11. 2020
Prijavi napako