Zgodovino in zemljepis je študiral na dunajski univerzi (1900 – 1904), ki ga je zaključil z doktoratom leta 1906. Bil je eden izmed petih Slovencev, ki so od leta 1900 do konca prve sv. vojne končali omenjeni študi na Dunaju in tako bili seznanjeni z napredkom geografske znanosti v 19. stol. Služboval je v Celovcu, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Učiteljsko pot je z upokojitvijo zaključil v Nišu leta 1938. Geografska stroka poudarja predvsem njegove demografske študije, opise svetovne geografije ter prvi slovenski geografski oris Češkoslovaške republike. Zgodovina in geografija Avstro-Ogrske velja za prvi učbenik v duhu sodobne znanstvene geografije, pionirska vloga je pripisana tudi Gospodarski geografiji. Pozornost so vzbudili tudi članki o predlogu novih razdelitev ozemelj po prvi sv. vojni in o deležu, ki naj bi ga Jugoslavija dobila v Mali Aziji. S tem bi dobila večjo težo pogajanja o pripadnosti slovenske Primorske. Pisal je tudi različne prispevke o tehniki in športu.
Zgodovina in geografija Avstro-Ogrske (soavtor), 1913
Češkoslovaška republika, 1922
Gospodarska geografija, 1922
Šolska geografija na Slovenskem do 2. svetovne vojne
100 let od mirovne pogodbe, ki je ni ratificirala nobena stran
Kragl, V., Zgodovinski drobci župnije Tržič, 2. natis. Tržič: Zavod za kulturo in izobraževanje, 1994, str. 359
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1103