Osnovno šolo (1921–1926) in gimnazijo (1926–1934) je obiskoval na Ptuju. Študiral je slavistiko na Univerzi v Ljubljani in diplomiral leta 1940. Konec aprila se je pred Nemci zatekel v Ljubljano in se vključil v OF. Od 29. junija do decembra 1942 je bil interniran v Gonarsu, leta 1943 pa je odšel v partizane. Spomladi 1944 je prevzel pouk slovenščine in ruščine na meščanski šoli oziroma gimnaziji v Črnomlju, kjer je dobil pobudo in sestavil pomožni učbenik ruščine. V letih 1945−1947 je bil v Ljubljani profesor na II. gimnaziji, od julija 1947 pa inšpektor za ruščino. Od leta 1948 je bil dve leti predavatelj za novejšo rusko literaturo, v letih 1949−1950 pa tudi za metodiko pouka ruščine, od leta 1951 pa je bil profesor na učiteljišču. Od septembra 1960 je bil glavni urednik DZS za znanstvene in strokovne izdaje. Sestavil je nekaj učbenikov, objavil nekaj člankov o pouku ruskega jezika, pisal spremne besede in komentarje v knjigah. Iz ruščine, hrvaščine oziroma srbščine je prevajal zlasti strokovna dela in politično publicistiko.
Izbor:
Ruska vadnica za nižjo stopnjo, 1945
Ruska vadnica za I. razred gimnazije, 1946
Ruska vadnica za II. razred gimnazije, 1949
Ruska čitanka za višje razrede srednjih šol, 1947
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 1100.
Slovenski biografski leksikon: enajsti zvezek, Ljubljana, 1971, str. 572.