Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

RUKAVINA, Vladimir

Vladimir Rukavina, portret
Vladimir Rukavina - Foto: Branimir Ritonja (Vir: arhiv Mariborske knjižnice)

Foto galerija

Rojen:
9. marec 1958, Maribor
Psevdonim:
Gogo
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Rojen je bil v središču Maribora, v znanem Hutterjevem bloku. Mladost je preživljal v mestnem parku in na športnih igriščih. Treniral je košarko pri Braniku in s to ekipo izkusil prva potovanja v tujino. Obiskoval je Prvo gimnazijo in nato študiral pravo v Mariboru. Kot študent je začel plesati v Akademski folklorni skupini KUD Študent, kar je odločilno vplivalo na njegovo nadaljnjo pot, saj ga je kultura zasvojila. Več let je bil neprofesionalni predsednik KUD Študent. Tu se je srečal s prvimi organizacijami kulturnih dogodkov, kot je bil prvi festival folklornih skupin Jugoslavije l. 1983. V obdobju  med letoma 1983 in 1990 je opravljal delo tajnika Zveze kulturnih organizacij občine Pobrežje, po združitvi občin pa je postal strokovni sodelavec za prireditve in glasbeno dejavnost Zveze kulturnih organizacij Maribor. Od ustanovitve l. 1992 je direktor kulturno-prireditvenega centra Narodni dom Maribor.

Kot član Akademske folklorne skupine KUD Študent je l. 1989 sodeloval pri organizaciji prvega mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki je nastal v želji pripeljati v Maribor najboljše folklorne skupine z vsega sveta. Ko je postal direktor Narodnega doma, je v svoji ekipi zbral kolege iz KUD Študent, ki so sodelovali pri organizaciji Folkarta. Tako je nastala ena najbolj kreativnih in učinkovitih produkcijskih ekip v Sloveniji. Preko delovanja v Združenju karnevalskih mest (FECC) je dobil priložnost, da se je udeležil kongresa Svetovnega združenja festivalov (IFEA – International Festivals & Events Association) v Rotterdamu. Ta kongres je bil prelomnica v njegovem dojemanju organizacije kulturnih dogodkov. Spoznal je, da gre za velik posel, industrijo, ki nagovarja velike množice ljudi. Leta 1993 je tako na obrežju reke Drave nastal multikulturni Festival Lent z ambicijo, da postane največji in najboljši festival v regiji, ki bo ponudil »za vsakogar nekaj«. Zahtevno delo organizacije dogodkov ga je privedlo do tega, da je svoje znanje nadgradil na Purdue University (Indiana, ZDA) in pridobil naziv »Certified Festival & Event  Executive«. Navezovanje stikov z drugimi akterji v panogi je bilo zmeraj zelo pomembno, zato je deloval v različnih mednarodnih organizacijah. Bil je član svetovalnega odbora IFEA (1992-1994), član izvršnega odbora (1994-1998), član upravnega odbora (1996-1998), od 2004 pa je ambasador IFEA. Bil je tudi član drugih mednarodnih organizacij, kot npr. CIOFF (International Council of Organizations of Folklore Festivals and Folk Arts) in FECC (Federation of European Carnival Cities).

Ko se je v Mariboru pojavila ideja o kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, je pri dejavnostih sodeloval od začetka. Še posebej je bila njegova vloga pomembna, ko je bilo treba projekt predstaviti in zagovarjati v Bruslju. V obdobju med l. 2008 in 2010 je bil predsednik začasnega sekretariata za izvedbo projekta Maribor Evropska prestolnica kulture in l. 2010 postal tudi vršilec dolžnosti generalnega  direktorja Javnega zavoda EPK. Zaradi nesoglasij glede izvedbe projekta za direktorja ni bil imenovan in kasneje pri projektu ni več sodeloval.

Vladimir Rukavina je eden najuspešnejših kulturnih menedžerjev v Sloveniji. Organizacije kulturnih dogodkov se loteva z vztrajnostjo, entuziazmom in strastjo. Je zelo komunikativen, govori več tujih jezikov, je prepričljiv, sogovornike pa osvoji z veliko predanostjo svojim idejam in svojemu mestu. Pod njegovim vodstvom je Narodni dom postal pomemben organizator in producent kulturnih prireditev, ki z različnimi programi s področja glasbe, gledališča in sodobnih uprizoritvenih umetnosti za vse starostne skupine obiskovalcev sooblikuje kulturno življenje v Mariboru in v Sloveniji. S Festivalom Lent je organizatorjem uspelo povezati zgodovinski center mesta na obrežju Drave, prebivalce Maribora in sponzorje, da so tudi v kriznih časih začutili pripadnost mestu in da v času festivala festivalov doživijo vrvež, ki daje mestu optimizem. Festival Lent sodi med petdeset najbolj uglednih festivalov na prostem v Evropi, po njegovi zaslugi pa je Maribor l. 2012 postal tudi Svetovno mesto festivalov.

B.E. Skinner in V. Rukavina: Event sponsorship, 2003

  • Črnič, B. Rukavina, Vladimir. V: Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945. Maribor: Obzorja, 2012, str. 185.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 981.
  • Simonič, P. Vladimir Rukavina – master of festivity : social change and cultural policy from above. Traditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 2016, letn. 45, št. 1, str. 47-63. Dostopno tudi na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QI1SLL  (nazadnje dostopano 22. 6. 2022)
  • To je bil moj čas – Vladimir Rukavina (videoposnetek). Net TV, september 2021. (citirano 22. 6. 2022) Dostopno na naslovu: https://vimeo.com/607474736
Avtor/-ica gesla: Anka Rogina, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 22. 6. 2022 | Zadnja sprememba: 24. 6. 2022
Anka Rogina. RUKAVINA, Vladimir. (1958-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 6. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rukavina-vladimir/
Prijavi napako