ROSNER, Marko

Marko Rosner je bil rojen v Iacobeniju pri Suceavi v Bukovini (takratnem delu Avstro-Ogrske, današnje območje Romunije). Rodil se je kot četrti od sedmih otrok Chaima Rosnerja in Eige rojene Gartner. Družina Rosner je pripadala aškenaškim Judom. Po očetovi smrti se je Marko pri svojih komaj dvanajstih letih zaposlil pri notarju.
Leta 1905 se je preselil v Maribor, kjer je živel njegov starejši brat Josip. Po njegovem vzoru se je zaposlil v tekstilni trgovini. Leta 1914 je ustanovil podjetje za trgovino s tekstilom Markus Rosner, vendar je zaradi vpoklica v vojsko podjetje leta 1915 prenehalo delovati. Ponovno je pričelo delovati leta 1919 pod spremenjenim imenom Manufaktura Marko Rosner. Leta 1920 se je poročil s Šarloto Brecher iz Transilvanije. Imela sta dva otroka, sina Karla (ime je dobil po padlem stricu) in hčer Lidijo.
Marko Rosner je v času bivanja v Mariboru ustanovil več podjetij. Leta 1926 je skupaj z družabnikoma ustanovil podjetje Maros, tvornica za obleko, ki pa je bilo likvidirano že l. 1929. Nato je v letu 1932, prav tako z družabniki, ustanovil podjetji Jugotekstil in Jugosvila. Leta 1934 je samostojno ustanovil svoje tretje podjetje, Tekstilno tvornico Marko Rosner. Vsa tri podjetja so se nahajala v Melju, imela so skupno ograjo in vhod, ob katerem je bilo l. 1934 zgrajeno za tiste čase zelo moderno pisarniško poslopje (arhitekt Dev). V vseh treh podjetjih je bilo l. 1939 zaposlenih okoli 1.000 delavcev. Marko Rosner je imel do delavcev močan socialni čut: plače so bile ustrezne, poskrbljeno je bilo za prehrano, za porodnice, ob tovarniških halah je bil celo bazen za brezplačno rekreacijo zaposlenih. Tudi sicer je imel močan socialni čut in je z donacijami pomagal revnim ter bil mecen raznih kulturnih in umetniških dejavnosti. Med leti 1930 in 1941 je bil član Rotary kluba Maribor. Ob svojem 50. rojstnem dnevu l. 1938 je ustanovil sklad za svoje delavce in vanj prispeval začetni kapital 100.000 dinarjev, enak znesek pa je podaril takrat komaj ustanovljeni Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Pomembno je njegovo protinacistično delovanje v Mariboru. Po nacističnem prevzemu oblasti v Nemčiji leta 1933 in še posebej po priključitvi Avstrije leta 1938 je pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nakar jih je dal odpeljati v Zagreb, kjer je za njih poskrbel Odbor za pomoć jevrejskim izbjeglicama.
Zaradi bližajoče se vojne je Marko Rosner vse svoje tovarne povezal v novo podjetje z imenom Roteks in sedež podjetja prenesel v Beograd. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko ter leta 1943 ilegalno prebegnil v Palestino.
Avgusta 1945 ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic ter zaplembo premoženja. Celotna obsodba je temeljila na obtožbi, da je v času vojne podpiral naciste. Leta 1954 je zadnjič poskušal doseči obnovitev procesa, pri čemer je bila njegova edina zahteva rehabilitacija dobrega imena (premoženju se je odrekel oz. ni zahteval njegove vrnitve). Jugoslovanske oblasti Marku Rosnerju za časa njegovega življenja rehabilitacije niso omogočile. Rehabilitiran je bil šele julija 2013 z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Umrl je leta 1969 v Haifi v Izraelu.