Osnovno šolo je zaključil v Podmelcu in se že kmalu povezal z ilegalno organizacijo TIGR: ko je bil v letih 1927-28 vajenec pri Kovačevih na Grahovem ob Bači je bil hkrati tudi kurir za prenašanje ilegalne protifašistične literature na Knežo. Kasneje je vse do leta 1940 sodeloval z Lucijo Kenda, Viktorijo Kogoj, Mihom Kenda, Mirkom Brovčem, Simonom Kosom, Francem Kavsom in Bogomilom Hvala. Čez mejo je iz Jugoslavije prenašal tako protifašistično literaturo kot tudi orožje in razstrelivo, ki ga je, preden ga je predal naprej, skrival doma. Veliko orožja in literature je znosil v Čezsočo in na Slap ob Idrijci. Udeleževal se je tigrovskih sestankov v Rutu in na planini Poljana, kamor so poleg domačih tigrovcev prihajali tudi tigrovci z Jesenic in Ljubljane. Tu se je pod mentorstvom Ferdinanda Kravanje in drugih uril v streljanju ter uporabi razstreliv. Oktobra leta 1940 je bil Feliks Rejc aretiran in mučen ter za eno leto zaprt v podzemlju v Trstu. V drugem tržaškem procesu decembra leta 1941 je bil obsojen na 30 let zapora. Do kapitulacije Italije februarja 1944 je prestajal kazen vCivitavecchi in v Castelfrancu, potem se je vrnil domov in se pridružil partizanom. Po drugi svetovni vojni je opravil policijski tečaj in delal kot vodnik komandir milice v Grgarju. Leta 1951 se je vrnil na Knežo in kmetoval do smrti.
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 13, Gorica 1987, str. 176-177
T. Rutar: Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije Tigr na Tolminskem 1927-1940, Tolminski zbornik (1975), str. 315-361
Izjava sina Ivana Rejca z dne 18.6.2012