Kot kadet je od leta 1843 služil v kranjskem pešpolku. V letih 1848–1849 se je z njimi bojeval pri Anconi, leta 1859 kot stotnik pri Solferinu in leta 1866 pri Custozzi. Februarja 1877 je postal poveljnik rezervnega pešpolka v Ljubljani, julija 1878 pa polkovnik in poveljnik rednega pešpolka št. 17 v Trstu. Z njim se je julija 1878 bojeval v Bosni ter bil pri Jajcu in Livnu zaslužen za zmago, za kar je prejel red železne krone.
Friderik je veljal za priljubljenega poveljnika. Preizkusil se je v 34 bitkah, bil je dober taktik in predrzen v bojih. V službi je bil pravičen in zato priljubljen pri podrejenih. V času njegovega poveljevanja je imel 17. pešpolk 55 odstotkov slovenskih časnikov. Bil je prejemnik več avstrijskih odlikovanj (vojaški zaslužni križ, red železne krone …).
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 907.
Slovenski biografski leksikon: šesti zvezek, Ljubljana, 1935, str. 571.
J. Andrejka: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, Celovec, 1904.