PREMRL, Božidar Franc

Božidar Franc Premrl se je rodil očetu Karlu Premrlu in materi Marti, rojeni Jamšek. Osnovno šolo je obiskoval v Vipavi, gimnazijo pa v Novi Gorici, kjer je maturiral leta 1966. Leta 1971 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1988 je tam vpisal še podiplomski študij etnologije – smer muzeologija in konservatorstvo s temo magistrske naloge Kamnarstvo na Primorskem v 20. stoletju. Magisterija ni dokončal, se pa odtlej ves čas posveča raziskovanju tradicionalnega kamnarstva in kulture kamna.

Po končanem študiju je nekaj let delal v Ljubljani kot samostojni prevajalec. Od 1974 do 1983 je urejal revijo Varnost v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve, nato je dolga leta delal kot svetovalec za področje založništva na Kulturni skupnosti Slovenije, kasneje Ministrstvu za kulturo. Leta 2002 je postal svetovalec za področje kamnite dediščine v Upravi za kulturno dediščino pri istem ministrstvu, od 2004 do upokojitve pa je delal kot konservator v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Terenske in arhivske raziskave kamnarstva in kulture kamna je opravljal večji del na Primorskem, pa tudi v drugih slovenskih pokrajinah in v italijanskem zamejstvu. Na področju kamnite dediščine je raziskoval stavbno zgodovino številnih primorskih cerkva in kamnitih znamenj, zlasti kamnitih križev, in pri tem odkril mnogo imen ustvarjalcev te doslej pretežno anonimne arhitekture. Sistematično se je ukvarjal s popisovanjem kamnoseških znakov na Primorskem in drugod ter ugotovil, da so jih uporabljali še v 18. stoletju in celo v drugi polovici 19. stoletja. Posebej se posveča epigrafiki – popisovanju in proučevanju napisov v kamnu in na drugih trdih nosilcih, predvsem na zvonovih. V ta namen je pripravil metodologijo za opisovanje srednjeveških in novoveških napisov oz. napisnih kamnov in leta 2002 s prof. Lucijanom Bratušem izdelal terminologijo za različne oblike črk in števk ter njihovih sestavnih delov; na podlagi tega je v svojih objavah o kamniti dediščini, v katerih napisom praviloma posveča posebno pozornost, vpeljal primerjalno metodo za identificiranje oziroma atribuiranje napisnih kamnov njihovim ustvarjalcem.

Rezultate svojih raziskav je začel objavljati v zbornikih in revijah. V zbornikih muzejskih poletnih delavnic v Rogatcu, ki ju je izdal Muzej novejše zgodovine Celje v letih 1993 in 1995, sta bila objavljena prispevka Ložanski kamen in kamnarji ter Kamnarske bajte v Logu, v zbornikih poletne raziskovalne delavnice v Podsredi iz let 1995 in 1997 pa prispevka Kamnarstvo na Kozjanskem ter Odkrivanje kamnoseških znakov na zunanjščinah sakralnih objektov na Sv. gorah nad Podsredo. Krajevno glasilo Vipavski glas mu je v letih 1995 in 1996 v petih nadaljevanjih objavilo članek Vipavski portali, leta 1997 pa mu je sledil še članek Vipavski portali – kamen in njegovi mojstri. V zborniku XI. mednarodnega gliptografskega kolokvija, ki je izšel leta 2000 v Belgiji, so natisnili referat Kamnoseški znaki na železniški arhitekturi v Sloveniji v 19. stoletju. Primer: železniška postaja Divača.

V svojih nadaljnjih delih: monografijah, strokovnih in poljudnih člankih, leksikonskih geslih, drobnih tiskih in predavanjih v PowerPointu je obravnaval predvsem:
– kamnoseške in zidarske mojstre ter druge kamnarje od 15. do 20. stoletja, ki so delovali na Krasu, Vrhéh, Pivki, v Brkinih in okolici Trsta;
– stavbno zgodovino številnih cerkva in zvonikov na Primorskem in v italijanskem zamejstvu;
–kamnite križe na južnem Primorskem; pripravil je tudi razstavo Pokrajina kamnitih križev v Slavini na Pivki (2001) in napisal besedilo za dokumentarni film Dežela kamnitih križev (2011).

Pri konservatorskem delu je poleg posamičnih konservatorskih programov in smernic pripravil program konservatorsko-restavratorskih posegov Kamnita znamenja (križi) na Pivki, v katerem je zajetih trinajst takih znamenj (2006), ter dva elaborata Kamnita strešna kritina stavb na Primorskem in izvor gradiva zanjo (2003 in 2005). Sodeloval je tudi pri konkretnih konservatorsko-restavratorskih posegih na takšnih kamnitih objektih.