POVŠE, Viktor

Obiskoval je novomeško gimnazijo, nato pa študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in leta 1961 diplomiral. Kot zelo uspešnemu študentu mu je bila dodeljena štipendija Prešernovega sklada za študij v Rusiji, svoje znanje pa je izpopolnjeval še kasneje v Krakovu, Varšavi in Pragi.

Službovati je začel v Novem mestu in Kostanjevici na Krki, leta 1964 pa je prišel v Celje. Nastopil je službo na Zavodu za spomeniško varstvo, vendar je po letu in pol prešel med samostojne ustvarjalce in ta status zadržal do upokojitve.

V času rednega službovanja je za Pokrajinski muzej Celje restavriral vrsto dragocenih oljnih slik in številne kvalitetne gotske kipe, sedaj razstavljene v Gotski sobi muzeja. Restavracijo dragocenih oljnih slik je opravil tudi v Kapucinskem samostanu in cerkvi Sv. Danijela v Celju.
Najpomembnejše restavratorske posege je mag. Povše opravil v cerkvah Sv. Danijela in Marijinega vnebovzetja v Celju. Leta 1967 je prevzel v restavriranje dragoceni kamniti kip Žalostne Matere Božje iz istoimenske cerkvene kapele, ki je bil sedemkrat preslikan. Obnovljeno delo je bilo l. 1972 na razstavi v Salzburgu in leto kasneje v Parizu in prejelo mednarodno priznanje kot najbolje ohranjena originalna polihromacija v Evropi.
Leta 1968 je začel z restavratorskim delom v Kapeli Žalostne Matere Božje in po dobrem letu dela odkril freske evropske kvalitete na rebrastem stropu izpod desetih beležev, čeprav je bilo mnenje uglednih strokovnjakov, da je delo nemogoče izvesti. To je bil šele začetek, saj je v bodočih 18 letih restavriral v tej cerkvi vse, kar je bilo mogoče.
Posebej zahteven projekt pa je mojster izvedel v cerkvi Marijinega vnebovzetja, kjer je 90 m2 veliko fresko razkosal na 63 delov in jo po dveh letih in pol obnove vrnil na obnovljeno steno. Strokovno in tehnično tako zahtevnega posega do sedaj v Sloveniji ni opravil še nihče.

Za dosežke na področju restavratorstva je leta 2003 prejel srebrni celjski grb, leta 2016 pa tudi častno članstvo Društva restavratorjev Slovenije.