Izhaja iz ugledne družine Pollay iz Sežane. Po končanem študiju prava leta 1846 se je zaposlil v državni upravi pri okrajnem uradu v Sežani. Leta 1853 je postal okrajni komisar in bil leta 1858 imenovan za predstojnika okrajnega urada v Komnu. Sodeloval je pri ustanovitvi društva za pogozdovanje Krasa (1851–1853) in pomagal pri sestavi pravil društva. Ko je bil v letih 1857–1860 predstojnik okrajnega urada v Komnu, si je prizadeval za gradnjo novih vodnjakov in za splošno zboljšanje gospodarskih razmer na Krasu. 21. marca 1861 je bil izvoljen v goriški deželni zbor kot poslanec kmečke kurije za okraj Sežana-Komen. Od 1863 do 1866 je bil član deželnega odbora, 1863 predsednik odbora za pripravo cestne zakonodaje in član odbora za šolske zadeve in posebnega odbora za finančne zadeve, 1865– 1866 član odbora za sestavo zakona, ki je predvideval nov teritorialni in administrativni ustroj goriške dežele. 2. julija 1867 je bil izvoljen za predsednika odbora, ki je skrbel za ustanovitev čitalnice v Komnu ter imel na njeni otvoritvi 15. septembra slavnostni govor. Po ločitvi upravne in sodne oblasti je leta 1868 postal okrajni glavar v Sežani. Z ženo Ido, roj. Reinelt, sestro barona Karola Reinelta, sta imela pet sinov: Avgusta, Friderika, Julija, Gvida in Alojzija.