Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

PLEŠIVČNIK, Drago

Plešivčnik Drago_portret
Fototeka KOk - Drago Plešivčnik

Foto galerija

Rojen:
29. oktober 1929, Prevalje, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Dr. med., specialist kirurgije, primarij, kulturni delavec. Živi v Slovenj Gradcu. Po osnovni šoli na Prevaljah, gimnaziji v Mariboru (1940-1941) in Celovcu (1941-1944) je od novembra 1945 obiskoval gimnazijo na Ravnah na Koroškem. Julija 1944 je odšel v partizane in bil od januarja do maja 1945 v oficirski šoli za radiotelegrafiste v Črnomlju, po osvoboditvi pa v Ljubljani in nato do novembra 1945 vodja vojaške telegrafske postaje. Šolanje je nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji na Ravnah na Koroškem in maturiral leta 1949, v prvi generaciji ravenskih maturantov. Kot predsednik mladinske organizacije na gimnaziji je organiziral 1. mladinsko delovno brigado, ki je leta 1948 začela kopati temelje za novo gomnazijsko poslopje. Po študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1949-1956) se je zaposlil v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu, kjer je bil po specializaciji predstojnik travmatološkega odseka (1964-1970) in direktor slovenjgraške bolnišnice (1970-1998) ter hkrati predstojnik kirurškega oddelka (1970-1986). Strokovno se je izpopolnjeval na klinikah in v bolnišnicah po Evropi in Ameriki in opravil študijsko potovanje po Kitajski. Kot ravnatelj pokrajinske bolnišnice, je namenil veliko znanja in naporov njeni vsestranski rasti in bil med pobudniki in organizatorji več republiških in mednarodnih strokovnih zdravstvenih zborovanj v Slovenj Gradcu. Razen poklicnega dela in vodenja ustanove je v Slovenj Gradcu predsedoval odborom, ki so pripravljali odmevne mednarodne kulturne prireditve pod pokroviteljstvi generalnih sekretarjev OZN. Združeni narodi so Slovenj Gradcu podelili častni naziv »Mesto glasnik miru« (1989). Spodbudil je ustanovitev Rotarijskega omizja v Slovenj Gradcu (1991) in postal ustanovitveni član fundacije Prežihovega Voranca (1996). Je stalni, zapriseženi sodni izvedenec za področje medicina-kirurgija (od leta 1971). Tudi kot delegat oziroma poslanec in član raznih svetov in komisij se je zavzemal za svetovno primerljiv razvoj zdravstva v republiški in zvezni skupščini ter drugih organih. Bil je eden glavnih pobudnikov za obnovo cerkve na Uršlji gori (2003-2006), njegovi predniki s Plešivca so bili pred več kot štiristo leti med graditelji te cerkve.

  • Številne strokovne in druge prispevke je objavil v knjigah, zbornikih in periodičnem tisku. Uredil je reprezentativni zbornik Pred sto leti tu in danes bolnišnica v Slovenj Gradcu (1896-1996) (1996).

Prejel je številna republiška in državna odlikovanja in priznanja strokovnih organov, med njimi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za zaslužni delež pri kulturni podobi Slovenj Gradca, za kulturno povezovanje s svetom in za dolgoletno požrtvovalno delo na področju zdravstvene dejavnosti (1997), srebrno medaljo Slovenske vojske za vzorno sodelovanje med civilno in vojaško sanitetno službo, za prispevek bolnišnice pri oskrbi ranjencev med osamosvojitveno vojno 1991 … (1999), Bernekerjevo plaketo Občinske kulturne skupnosti Slovenj Gradec (1977), nagrado Občine Slovenj Gradec za življenjsko delo na področju zdravstva in kulture…(1987) in naziv »Častni občan« Mestne občine Slovenj Gradec za nezamenljiv delež pri razvoju zdravstva v občini, koroški krajini in Sloveniji ter trajen prispevek k oblikovanju kulturne podobe Slovenj Gradca in njegovo povezovanje s svetom (1999), Zdravniška zbornica mu je podelila naslov častnega člana (2020).

 

Avtor/-ica gesla: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Datum prvega vnosa: 13. 1. 2020 | Zadnja sprememba: 16. 2. 2021
Prijavi napako