Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

PIVKO, Ljudevit

PIVKO Ljudevit
Foto: Maribor, Matica, 1907-1937, str. 5

Foto galerija

Rojen:
17. avgust 1880, Nova vas pri Markovcih
Umrl:
29. marec 1937, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Ljudevit Pivko se je rodil v Novi vasi pri Markovcih. Maturiral je na gimnaziji v Mariboru. Glavni predmet njegovega študija na univerzah v Pragi, Krakovu, na Dunaju in v Frankfurtu je bila slavistika, vendar je vzporedno študiral tudi germanistiko. Po diplomi je bil najprej leta 1906 profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, za tem pa na učiteljišču. Glede pisanja je imel velike načrte, vendar mu jih je prezgodnja smrt preprečila.
Leta 1906 se je poročil s Čehinjo Ljudmilo Mužikovo, hčerjo ravnatelja hranilnice v Kostelcu nad Črnimi lesi, nekaj kilometrov vzhodno od Prage. Istega leta se je pridružil soustanoviteljem Sokolskega društva v Mariboru. Zavedni Čeh Emanuel Ilich je to telovadno dejavnost in sokolsko miselnost prinesel v Maribor, Pivko pa se je z njo seznanil že med študijem v Pragi. Postal je odličen telovadec, v povezavi s sokolstvom pa ga je najbolj gnala sokolska narodnoobrambna ideja, ki ji je podredil svoj odnos do telovadbe. Svoje narodnozavedno delo je sicer pričel že pri Ljudski knjižnici, ki je nastala v okviru Slovanske čitalnice, najbolj pa seveda pri Sokolih, kjer je postal član vaditeljskega zbora. V predvojnih letih je bil tudi politično aktiven, v glavnem pa se je posvečal pedagoški dejavnosti. Septembra 1917 se je kot prvi slovenski častnik uprl avstrijski oblasti. O tem podvigu je dr. Ljudevit Pivko sam napisal knjižico Proti Avstriji s podnaslovom Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji, ki je izšla v Mariboru 28. oktobra 1923. Leta 1922 je bil med soustanovitelji in do leta 1930 predsednik mariborske Jugoslovansko-čehoslovaške lige. V tem obdobju je bil tudi ploden pisec.

Pivko je bil še predsednik Slovenske šolske matice (v letih 1920–1926), odbornik Zveze kulturnih društev, član vodstva mariborske Posojilnice Narodnega doma (med leti 1923–1931), tajnik Narodnega sveta za Štajersko; deloval pa je tudi v mariborskem Zgodovinskem društvu. Leta 1930 je bil imenovan v novonastali svet Dravske banovine kot eden izmed treh zastopnikov mesta Maribor. Tam pa ni ostal dolgo, saj je že naslednje leto zapustil svet, ker je dobil poslanski mandat.

Umrl je v Mariboru 29. marca 1937, ko je bil star komaj 57 let. Po njem je imenovana Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka na Ptuju, ki je namenjena usposabljanju otrok in mladostnikov, motenih v telesnem in duševnem razvoju.

Izbor:
Kratka zgodovina slovenskega naroda, 1907
Šaljivec iz Podravja, 1910
Telovadne igre, 1. del, 1911 in 2. del, 1913
Ribičev Jurka, 1911
Načela Karla Havlička Borovskega, 1912
Proti Avstriji, 1914-1918
Naši dobrovoljci v Italiji, 1924
Šaljivec iz Podravja, 1910

I. Kreft: Junaški podvig ptujskega rojaka, Tednik, št. 39 (6. 10. 1977), str. 5.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 851.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 8. 9. 2017 | Zadnja sprememba: 6. 5. 2020
Iva Habjanič. PIVKO, Ljudevit. (1880-1937). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 10. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pivko-ljudevit/
Prijavi napako