Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

PISLAK, Janko

PISLAK Janko
Foto: osebni arhiv Milene Pislak

Foto galerija

Rojen:
13. november 1934, Doklece
Umrl:
16. april 2013, Lovrenc na Dravskem polju
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Že v rani mladosti se je navdušil za čebelarstvo, pri dvanajstih letih je imel prvi roj čebel.
Poklicno izobraževanje je zaključil leta 1951, ko je postal mizarski mojster, hkrati pa se je še naprej aktivno ukvarjal s čebelarjenjem in imel takrat že več kot štirideset košev s čebelami. Naslednje leto je izdelal prve tri lesene AŽ (Anton Žnideršič) panje, nato pa vsako leto povečeval njihovo število in leta 1958 je njegovo čebelarstvo obsegalo že dvainsedemdeset AŽ panjev in dva čebelnjaka.

V začetku je sodeloval s Kmetijsko zadrugo in Agrometalom v Ljubljani, kasneje, leta 1960, pa tudi z Medexom.
Ob praktičnih izkušnjah v čebelarstvu je nabiral še teoretična znanja. Leta 1952 je postal naročnik prve strokovne revije v slovenščini, Slovenskega čebelarja. Kasneje so sledila številna predavanja. Dr. Jože Rihar mu je predstavil tehnologijo pridobivanja matičnega mlečka in cvetnega prahu. Tako pridobljena znanja je povezal z lastnim izkušnjami ter leta 1963 začel pridobivati cvetni prah, leta 1964 pa še matični mleček. Takrat je čebelarstvo obsegalo okoli 250 panjev.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je po šolanju pri akademiku Ivu Tomašcu na Veterinarski fakulteti v Zagrebu, v čebelarski šoli v Avstriji ter ob tesnem sodelovanju z Dr. Riharom pričel z vzrejo in izbiro matic pasme kranjska sivka ali Apis mellifera carnica.

Ob njegovi smrti je čebelarstvo obsegalo okoli dva tisoč petsto panjev, tradicija Pislakovega čebelarjenja se bo nadaljevala tudi v prihodnosti

Njegove najbolj znane inovacije:
– Pislakov krmilnik in lesena kletka za dodajanje matic;
– v panju si je omislil matično rešetko na pomik in begalnico, kar precej olajša delo in posege v čebelji družini;
– prvi je čebelji družini v AŽ panju povečal delovni prostor s priklopnikom (Pislakov priklopnik) za povečanje donosa medu ob manjšem številu posegov, uporaben tudi kot samostojni panj za rezervno družino ali za prodajo čebeljih družin;
– po natančnem spremljanju in merjenju “ulic” v poskusnem panju je določil širino ulic med satovjem v AŽ panju;
– matični mleček je pričel proizvajati v prisotnosti matice;
– uvedel je zelo racionalno izdelan sistem za prevoz na pašo: prikolica za 72 AŽ panjev, ki ima v sredini delovni prostor za presajanje in točenje medu

  • priznanje čebelarskih organizacij Francije in Avstrije
  • številna priznanja posameznih čebelarskih družin, nekdanje jugoslovanske čebelarske zveze in republik
  • red Antona Janše: I, II, III stopnje
  • nagrado Petra Pavla Glavarja
  • jugoslovanski red dela s srebrnim vencem
  • red za zasluge Republike Slovenije

Osebna korespondenca z Adelo Pislak Bali, 27. november 2015 (hrani arhiv KIP).

Avtor/-ica gesla: Taja Bračič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 17. 12. 2015 | Zadnja sprememba: 6. 5. 2020
Prijavi napako