Bil je akademski slikar in umetnik. Že v rani mladosti je moral v svet, kjer je kot priložnostni delavec pomagal urejati hudournike, zatem je bil gozdarski delavec na žagi in v tovarni na Muti, kjer se je priučil kovaštva. Okupator ga je med vojno mobiliziral in poslal na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1954 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1954 do 1962 je bil likovni pedagog na nižji gimnaziji in osnovni šoli v Slovenj Gradcu. Od leta 1957 je poleg svojega dela v šoli upravljal še Umetnostni paviljon v Slovenj Gradcu, leta 1963 pa je postal njegov ravnatelj. Od leta 1975 do 1991 je vodil tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Potoval je v Italijo, Avstrijo, Francijo, Nemčijo in Češkoslovaško, kjer se je študijsko izpopolnjeval. Njegov slikarski opus zajema poleg mnogih skic, risb, oljnih slik in pastelov tudi stenske kompozicije. Njegova dela lahko najdemo na številnih javnih mestih (Splošna bolnišnica v Slovenj Gradcu, Hotel Bellevue, Rotenturn, Hotel Kompas, Bled – »Vila Moj mir«) in tudi v zasebnih zbirkah po vsem svetu: Jugoslavija, Avstrija, Nemčija, Švedska, Francija, Švica, Anglija, Grčija, Tunizija, Japonska, Avstralija, ZDA, Kanada. Poleg slikarstva se je Pečko ukvarjal tudi s keramiko, grafičnim oblikovanjem, delal je scene za lutkovno gledališče. Kot galerist je ves čas spremljal sodobno slovensko likovno umetnost. V nizu oddaj Sodobniki leta 1982 pa je bila slikarjeva monografska upodobitev, ki jo je scenaristično zasnoval Jože Perko, režiral pa Drago Pečko. Po njem se imenuje fundacija, ki ji je Pečko ob ustanovitvi podaril 252 svojih slik iz obdobja 1946-1990 in vanjo pritegnil še druge donatorje. Fundacija štipendira nadarjene študente s področja umetnosti in humanistike.
Samostojne razstave:
- Slovenj Gradec (1956, 1958, 1964, 1970, 1975, 1989); Celje (1966); Celovec, Celje, Radlje ob Dravi, Ljubljana (1976); Wolfsberg (1977); Ljubljana (1979); Vuhred, Velenje, Slovenj Gradec, Velenje, Žalec (1980); Škofja Loka (1981); Ravne na Koroškem, Muta (1982); Sežana (1985); Celovec (1987); Velenje, Ljubljana (1999), Ljubljana (2003), Slovenj Gradec (2010).
Skupinske razstave:
- Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Velenje, Maribor, Ptuj, Celje, Ljubljana, Beograd, Gornji Milanovac, Celovec, Voitsberg in drugje. Sodeloval je na slikarskih kolonijah v Borlu, Bovcu, Ravnah na Koroškem, Šmarnem pri Slovenj Gradcu.
Dobil je več nagrad in priznanj za svoje delo na likovnem in galerijskem področju: 1965 – Prešernovo nagrado okraja Maribor, 1975 – Bernekerjevo nagrado in 1981 – Valvasorjevo nagrado. Prav tako ga je RTV Slovenija uvrstila leta 1976 v serijo oddaj Slikarske tehnike in leta 1977 na izviren način predstavila njegovo slikarstvo. Leta 2009 so mu podelili visoko državniško priznanje: častni križ za znanost in umetnost.
- Odsevanja, 1980, št. 7, str. 24.
- Sedej Ivan: Karel Pečko. Ljubljana, 1989, str. 107.
- Pečko Karel: Karel Pečko.[Monografija]. Ljubljana, 1989, str.154-155.
- Bajt Drago: Slovenski kdo je kdo. Ljubljana, 1999, str. 396.
- Pečko Karel: Karel Pečko. Slovenj Gradec, 2006.