Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

OŠLAJ, Franc

- Vir: Kalendar Srca Jezušovoga, 1933, str. 69.

Foto galerija

Rojen:
22. september 1883, Filovci
Umrl:
22. april 1932, Budimpešta
Variante imen:
Ferenc Oslay
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

O njegovih zgodnjih letih ni veliko znanega. Študiral je zemljepis in zgodovino na univerzo v Budimpešti, kjer je tudi promoviral iz obeh omenjenih področij. Zaposlil se je kot profesor na realni gimnaziji kralja Matjaža v prestolnici tedanje Ogrske. Na omenjeni gimnaziji je bil tudi član poverjeništva za ljudsko prosveto. Kot učitelj in prosvetni delavec je bil med prvo svetovno vojno v zasedeni Srbiji prosvetni referent. Kasneje je spremljal razmere v šolstvu v Jugoslaviji in o tem poročal v raznih madžarskih izobraževalnih revijah.
V Novinah, osrednjem prekmurskem medvojnem tedniku, je bilo o njem napisano sledeče: »Rad bi prišel za profesorja na soboško gimnazijo, a mu tega ni bilo mogoče. Vsako leto je obiskoval svoj domači kraj. Leta 1931 je zbolel. Zdravil se je na Slovaškem. Bil je eden izmed redkih vučenih (učenih, op. a.) ljudi, ki jih je dala naša krajina. Bil je pošten in dobrega srca.« Zaradi bolezni je sorazmerno mlad, v 49. letu starosti,  umrl v Budimpešti, kjer je tudi pokopan.
Franc Ošlaj je imel temeljito izobrazbo, ki si jo je pridobil na Madžarskem. Bil je najbrž tudi eden izmed prvih, ki je na znanstveni in poljudno-znanstveni način pisal o zgodovini, geografiji in drugih zanimivostih rodnega Prekmurja. Prispevke je objavljal v budimpeštanskem časopisu Domovina, ki jo je izdajal njegov rojak iz Gornjih Petrovec na Goričkem, fizik in znanstvenik dr. Sándor (Aleksander) Mikola (1871-1945). O tem kratko poroča Kalendar Srca Jezušovoga takole: »V Budapešti je aprila 1932. premino dr. Franc Ošlay, doma iz Filovec v bogojanskoj fari. Ne je živo med nami, ali lübo je svojo domovino, pisao je od njene zgodovine v slovenskom jeziki. Bio je med redkimi svetskimi (svetovljanskimi, op. a.) šolanimi lüdmi, šteri so prišli iz naše krajine na višiša (višja, op. a.) mesta.«
Svoje prispevke v časopisu Domovina, ki je izhajal med leti 1920-1922, in je bil tiskan v prekmurskem knjižnem jeziku, je objavljal pod stalno rubriko Z historie nasega národa (Iz zgodovine našega naroda, op. a.). V njih je obravnaval zgodovinske dogodke, kot so bili vpadi Turkov v 17. stoletju na ozemlje današnjega Prekmurja (Törsko gospostvo vu našoj krajini), verske razmere v času reformacije in protireformacije (Historija martjanske protestanske cerkve), umetnostno-zgodovinske spomenike in poslikave nekaterih najstarejših prekmurskih cerkva (Naše sztáro cérkveno málanye) idr. Po Ošlajevi zaslugi se je ohranil tudi marsikateri podatek in dokument iz zgodovine Prekmurja, ki bi drugače utonil v pozabo. Škof dr. Jožef Smej v svojem prispevku o njem navaja med drugim Vizito generalno slovensko-vendskih cerkva … iz leta 1627 (Visitatio Generalis Ecclesiarum Schlavo-vendorum in bonis (…). Anno 1627. Die 10. Julii), katerega odlomke je objavil v članku Kmeti i želarje gornje-lendavske fare v leti 1627. Gre za vizitacijski zapisnik slovenskih cerkva na območju današnjega Prekmurja, v katerem so med drugim predstavljena tudi vinorodna področja.

Besedilo je pripravil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota.

Vremen vadlüvanyszke reformacie i protireformacie. Domovina, 1922, let. 3, št. 1-2, str. 5-6 (ponatisnjeno v koledarju Stopinje, 2014, str. 116 – 119).
Edna histórinska laž. Domovina, 1922, let. 3, št. 3-4, str. 6-7.
Kmeti i želarje gornje-lendavske fare v leti 1627. Domovina, 1922, let. 3, št. 3-4, str. 7.
Törsko gospostvo vu našoj krajini. Domovina, 1922, let. 3,  št. 3-4, str. 7.
Naše sztáro cérkveno málanye. Domovina, 1922, let. 3, št. 5-6, str. 3-4.
Historija martjanske protestanske cerkvi. Domovina, 1922let. 3, št. 9-10, str. 10.

Kuzmič, F. Bibliografija prekmurskih tiskov 1920-1998. Ljubljana: ZRC SAZU, 1999.
Kuzmič, F. Dva pomembna Filovčarja. Košičevi dnevi 16, 2004, str. 25-28.
Kuzmič, F. Nekateri znani Filovčarji. Košičevi dnevi 21, 2009, str. 50-61.
Naši düševni delavci. Kalendar Srca Jezušovoga, 1933, str. 65-68.
Naši pokojni.  Kalendar Srca Jezušovoga, 1933, str. 69.
Slovenska krajina. Novine, 1932, let. 19, št. 28 (10. julij), str. 6.
Smej, J. Drobci iz člankov dr. Franca Ošlaya, objavljenih v Domovini. Stopinje, 2014, str. 112-116.
Vugrinec, J. Dr. Franc Ošlaj: 1883 – 1932. Lipnica: glasilo občine Moravske Toplice, jul. 2021, št. 175 , str. 39.

Avtor/-ica gesla: Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 10. 1. 2022 | Zadnja sprememba: 10. 1. 2022
Julijana Vöröš. OŠLAJ, Franc. (1883-1932). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 8. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/oslaj-franc/
Prijavi napako