Celuloidna namiznoteniška žogica jo spremlja od rane mladosti, ko je začela nastopati za klub NTK Kemičar Hrastnik. Nato je nekaj let nastopala za ljubljansko Olimpijo, konec igralske kariere pa je dočakala v Italiji. Osvojila je številne naslove državne in republiške prvakinje: državna prvakinja nekdanje Jugoslavije ekipno (1988), sedem let zapored (1980-1987) je bila prvakinja Slovenije v posamični konkurenci in konkurenci parov. Bila je stalna članica jugoslovanske namiznoteniške reprezentance, ob osamosvojitvi pa tudi slovenske.
Vzporedno z igralsko kariero se je 1986 pričela njena trenerska pot. V domačem klubu NTK Kemičar Hrastnik so pod njeno taktirko postali enkrat prvak in dvakrat viceprvak nekdanje Jugoslavije ter polfinalisti mednarodnega pokala Nancy Evans. Z možem Jožetom Urhom (poročena sta od 1986, prav tako namiznoteniškim trenerjem) sta svoji karieri od 1989 do 2001 nadaljevala v Italiji, kjer je Namiznoteniška zveza Italije Andrejo izbrala za delo v nacionalnem centru Modena. V tem času je vzgojila 5 vrhunskih namiznoteniških italijanskih reprezentantov.
Leta 2001 se je vrnila v Slovenijo. V sezoni 2002/2003 je prevzela trenerske dolžnosti v NTK Tempo Velenje in s sestro Vesno obudila hrastniško namiznoteniško dejavnost z ustanovitvijo novega kluba. Obenem je 2006 postala selektorka slovenske članske ženske namiznoteniške reprezentance. S podpisom pogodbe z namiznoteniško zvezo Italije se je od 2009 njeno delo nadaljevalo v Italiji, potem pa je postala selektorka slovenske moške članske namiznoteniške reprezentance.
Osebni pogovor