Osnovno izobrazbo je dobil v šoli v Preddvoru, kjer se je navdušil tudi za slovensko knjigo. Bil je zelo pobožen. Zbiral, prepisoval in registriral je nabožne in mitične tekste v slovenskem jeziku, ki jih je rad bral sosedom in prijateljem. Po njegovi smrti so njegovo osebno knjižnico, ki je štela več kot petdeset knjig iz časa 1680-1830 sosedje večinoma raznesli in pogubili, del njegovih rokopisov pa sta rešila F. Rebol, ki je svojo najdbo popisal v reviji Čas 1907-09 in T. Zupan, ki je material shranil v svoji knjižnici na Okroglem. Naglič je od leta 1820 dalje pisal tudi kratke povzetke, ekscerpte knjig, ki jih je prebral, tako imenovane »halištre«.
Slovenski biografski leksikon, 2. knjiga. Ljubljana 1933-52
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008