Rodil se je kot četrti otrok v družini, ki se je zaradi očetove službe pri železnici iz Brežic kmalu preselila v Novo mesto. Po sedmih letih gimnazije, ki jo je obiskoval v Novem mestu, se je vpisal na železničarsko prometno šolo v Beogradu in jo predčasno končal tik pred drugo svetovno vojno. V Beogradu se je leta 1941 udeležil množičnih demonstracij, leto dni pozneje pa se je pridružil partizanom, kjer je bil v železniški brigadi. Pozneje se je zaposlil pri železnici in tam z manjšimi prekinitvami delal do upokojitve leta 1965.
Poleg rednega dela je bil aktiven na številnih področjih javnega življenja. Že kot dijak se je vključil v prosvetno društvo železničarjev Sloga, kjer je bil dejaven tudi njegov oče. S pesmijo je nastopal tudi v partizanih, po vojni je sodeloval v kulturnem društvu Svoboda v Bršljinu pri Novem mestu, kasneje pa zlasti v društvu Dušan Jereb v Novem mestu, v okviru katerega so delovali dramska skupina, pevski zbor in orkester. Celih pet desetletij je bil član moškega pevskega zbora Dušan Jereb, kjer je sam pel bariton, dolga leta je bil tudi predsednik zbora. Posebno ponosen je bil na izvirno delo društva, opereto z naslovom Sneguljčica, kjer je igral kraljeviča, eno glavnih vlog. Besedilo zanjo je napisal Polde Cigler, uglasbil jo je Tone Markelj, ki je bil sicer zborovodja, režiral pa Riko Urh.
Velik del svojega življenja je posvetil tudi delu v družbenopolitičnih in športnih organizacijah, zlasti v ribiški družini, društvu upokojencev in območni Balinarski zvezi Dolenjska. O balinanju je kot dopisnik poročal v Dolenjski list. Aktiven je bil tudi v okviru krajevne skupnosti Bršljin, kjer je sokrajanom nudil pomoč in svetovanje pri različnih zadevah. Poleg tega je leta 1967 postal matičar – poročal je mlade pare in to delo opravljal kar sedemnajst let.
Za svoje delo je prejel več priznanj, največ mu je pomenila diploma Mednarodnega olimpijskega komiteja za športno dejavnost, ki mu jo je leta 2001 v Ljubljani podelil takratni predsednik olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Leta 2015 pa je za življenjsko delo prejel tudi zlato plaketo Zveze borcev.
diploma mednarodnega olimpijskega komiteja za športno dejavnost, 2001
plaketa Zveze borcev, 2015
Foto: V domu kar dva stoletnika: Rudi Mraz in Štefanija Petan. (citirano 8. januarja 2023). Dostopno na naslovu: https://www.dolenjskilist.si/2019/11/15/228759/novice/dolenjska/FOTO_V_domu_kar_dva_stoletnika__Rudi_Mraz_in_Stefanija_Petan/
Jakše, T. Čisto pravi dedek Mraz: obrazi. Dolenjski list, 28. 12. 1989, let. 40, št. 52, str. 16.
Nose, R. Rudi Mraz: v spomin. Dolenjski list, 28. 1. 2021, let. 72, št. 4, str. 21.
Padovan, M. Devet desetletij Rudija Mraza. Glasilo krajevne skupnosti Bršljin, april 2010, let. 3, št. 1, str. 9.
Pionirji amaterizma in šolstva: Trdinovi nagrajenci za leto 1976 so: Rudi Mraz, Nada Gostič in Anton Plut. Dolenjski list, 4. 11. 1976, let. 27, št. 45, str. 7.
Tratnik, K. Rudi Mraz ob 100. rojstnem dnevu: Človek si zapomni lepe stvari, slabe pozabi. (citirano 8. decembra 2022). Dostopno na naslovu: https://www.rtvslo.si/moja-generacija/novice/druzba/rudi-mraz-ob-100-rojstnem-dnevu-clovek-si-zapomni-lepe-stvari-slabe-pozabi/505504