Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

MISLEJ , Jožef Peter Alkantara

Rojen:
19. oktober 1761, Podraga
Umrl:
januar 1840, okolica Dunaja
Variante imen:
MISLEI; MISLEY
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Gimnazijo (1772-1778), študij filozofije (1778-1780) in dve leti bogoslovja je končal v Ljubljani, leta 1783 je odšel na Dunaj, da bi študiral astronomijo, vendar se je pozneje posvetil medicini in leta 1787 tudi promoviral. Leta 1791 je postal sekundarij v dunajski splošni bolnišnici. Kot poznavalec toplic in učinka zdravilnih vod je v letih 1810-1819 bil ravnatelj in zdravnik v zdravilišču Tobelbad pri Gradcu. Vendar ga je vedno bolj privlačila filozofija. Nekaj časa jo je celo predaval na Graški univerzi, skušal je dobiti mesto docenta iz te znanosti tako v Gradcu, Gorici in Linzu, vendar mu ni uspelo. Zato se je leta 1819 preselil na Dunaj in si pridobil sloves kot privatni zdravnik z osebno zdravniško prakso.
Njegovo življenjsko delo je sistem filozofije, ki ga je razvijal celo življenje vse od šolanja v Ljubljani naprej. Svoj obsežen filozofski sistem z vključenimi teološkimi, matematičnimi in psihološkimi prvinami je obdelal v treh knjigah, ki so izšle med leti 1818 in 1830. Zamislil si je izdelati novo vedo, ki bi postala osnova vse filozofije in bi tej šele omogočila, da bi postala zares znanstvena. Ta veda naj bi bila nekakšna univerzalna matematična logika, s katero bi filozofija zmogla zajeti zgradbo vesoljstva vse od najbolj osnovnih pojavov pa do Boga. Zato pa bi bilo potrebno izdelati univerzalni jezik logično matematičnih simbolov. Pridobil si je določen krog prijateljev in znancev, ki jim je posredoval zamisli o svojem sistemu, vendar večjega odmeva v filozofiji ni dosegel. Velja pa poudariti njegov formalni postopek univerzalne matematizacije duhovnosti kar si sodobna znanost na raznih področjih že množično prizadeva.

Na svojem obsežnem sistemu je delal preko 50 let in je izšel v treh zvezkih:
I. Grundriß einer Totalgrundmathesis oder Anwendung der Mathematik auf reingeistige Gegenstände vermittelst der Construktion einer reflexionellen Mappe des Totalgrundes und der Grössenverhältnisse aller im Weltall möglichen Wissens- und Sittlichkeits-Entwickelungen zum unbeendbaren Wachstume der Weltall-Erziehungswirtschaft (Wien 1818, str. 193);
II. Entdeckung der einzig möglichen totalen Grundwissenschaft durch eine totale Einigung der ersten bloß partial behandelten Ursprungsgründe der Philosophie und Mathesis, als zweiter Band der Totalgrundmathesis (Wien 1825, str. CLXXXVI in 320);
III. III/1. Mathematisch bestimmte, folglich beste Einigung aller dialektischen Widersprüche und fortdauernden Streitigkeiten in der abstrakten Literatur durch Entdeckung einer fünften rationalen Grundwissenschaft in der Mitte der vier bisher angenommenen Fakultäten. Als erste Abtheilung des dritten Bandes der Totalgrundmathesis (Wien 1829, str. CXVI in 84);
III/2. Panethikometrie als Abschluß der Pandiceomathesis, das ist: Meßkunst aller im
Weltall möglichen Sittlichkeits-Veredlungen, and zugleich erster mathematisch-fester
Vorbereitungs-Weg zum unerschütterlichen Glauben, aufgebaut durch glücklich
erfundene asymptotische Gradleiter einer totalcentralen Naturforschung der
Vermittelungs-Kräfte im ganzen Weltall nach dem Central-Gesetze der totalen
Gerechtigkeit. Als zweite Abteilung des dritten Bandes der Totalgrund mathesis
(Wien 1830, str. 126).

Napisal je tudi:
Kurzgefasste Methode alle Arten von Scheinbartodten wieder zu beleben, um der allergrausamsten Mordthat, Lebendige in das Grab zu legen, vorzubeugen, Wien 1790;

Nachricht über die ganz bes. Eigenschaften u. Kräfte des im steyrisch-st. Dobbelbade nächst Grätz befindl. Gesundquellen-Wassers (Grazer Zg 1810, sobotna priloga k št. 68, 72, 76, 80, 84);
Etwas über das st.-st. Dobelbad (Der Aufmerksame 1812, št. 29); Kurzgef. Nachricht von d. Wirkungen der Bestandtheile d. steyerm. Dobelbades (D. Aufmerks. 1813, št. 27, 32).

Ker je večji del življenja preživel v nemškem okolju, je tudi svoje spise in dela objavljal v tem jeziku. Slovencem ga je leta 1891 prvi predstavil filozof in literarni teoretik Janko Pajk. Z njegovo mislijo so se poglobljeno ukvarjali še filozofinja Alma Sodnik, Frane Jerman in Ivan Urbančič. Janko Kos pa mu je našel mesto tudi v učbeniku Temelji filozofije za gimnazije. Pregled njegovega dela je v Primorskem Slovenskem biografskem leksikonu pripravil France Kralj. Obsežen zapis o Jožefu Petru Alkantari Misleju in njegovem delu je pripravila Alma Sodnik in ga objavila v Slovenski biografiji.

Primorski Slovenski Biografski leksikon. Snopič 10. Gorica, 1984, str. 440 – 441
Sitar, Sandi: Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. Ljubljana, 1987, str. 144-145
Jerman, Frane, geslo Jožef Mislej v: »Enciklopedija Slovenije: Marin-Nor«, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993
Urbančič, Ivan, »Poglavitne ideje slovenskih filozofov med sholastiko in neosholastiko«, Slovenska matica in Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, Ljubljana, 1971
Sodnik, Alma, »Izbrani filozofski spisi«, Slovenska matica, Ljubljana, 1975
Sodnik, Alma: Mislej, Jožef Peter Alkantara (1761–okoli 1840). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi369853/#slovenski-biografski-leksikon (12. maj 2015). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas – Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Avtor/-ica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Datum prvega vnosa: 13. 5. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 7. 2020
Zdenka Žigon. MISLEJ , Jožef Peter Alkantara. (1761-1840). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 10. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mislej-mislei-misley-jozef-peter-alkantara/
Prijavi napako