Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

MILIC (ROJ. ŠMAJDEK), Ljudmila

Ljudmila Milic - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojena:
12. avgust 1843, Dolenjske Toplice
Umrla:
20. april 1924, Ljubljana
Variante imen:
Militz
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:

Topličanka Ljudmila Milic, rojena Šmajdek, je kot mlado in lepo dekle postala literarna oseba v delih slovenskega pisatelja Janeza Trdine. Njen oče Franc Šmajdek (Žmajdek), bogat mesar in posestnik, je imel v Toplicah tudi gostilno in prenočišča za goste »Pri Šmajdku«. V sedemdesetih letih 19. stoletja je gostilno in trgovino vodila podjetna Šmajdkova hči Milica (Ljudmila). Trdina je gostilno dobro poznal, saj se je tam ustavljal, kadar ga je pot zanesla v topliško dolino. Tako je spoznal tudi domačo hčer in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je ubesedil v povesti Fortunatov, lik »prezale Topličanke« pa si je izposodil tudi v Kresni noči.

Trdina jo je v povesti Fortunatov krstil za Zamostarjevo Lilo, ker je bila njihova gostilna za mostom čez Sušico v Toplicah. Kot mu je dekle samo pripovedovalo, je svoj čas v gostilno zahajal mladi ruski jezikoslovec Evgenij Fortunatov, ki je popotoval po slovenski deželi in spoznaval slovenski jezik. Tako je spoznal gostilničarjevo hčer Milico (Lilo), se vanjo zaljubil in se želel z njo oženiti. A zaradi njune različne verske pripadnosti ga je, po nasvetu domačega župnika, Milica zavrnila. Fortunatov je v razočaranju nemudoma zapustil kranjsko deželo, gospodarna in preudarna Milica ali »ruska nevesta«, kot jo je Trdina imenoval v svojih zapiskih, pa se je čez nekaj let omožila v premožno hišo.

A snubcev je bilo menda veliko, med njimi je bil tudi Franc V. Langer, graščak v Pogancih. Zanimiv je še podatek, da je imel v Šmajdkovi hiši v najemu prostor za trgovino Franc Zupančič (1848 – 1927), oče pesnika Otona Župančiča. Evgen Lovšin piše v svoji knjigi Rod in mladost Otona Župančiča takole: »Ker je bila Žmajdkova Milica približno enake starosti kot France, je bilo vsekakor lahko mogoče, da se bo Francu izpolnila želja zakoreniniti se kot trgovec v domačem kraju. No, vse se je zasukalo drugače. Milica se je poročila v Ljubljano, Franc pa v belokranjsko Vinico.«

14. septembra 1870 se je torej Ljudmila Šmajdek poročila s triinpetdesetletnim vdovcem Jožefom Rudolfom Milicem, tiskarjem in založnikom v Ljubljani, ki je po rodu izhajal iz Soteske. Za njim je do polnoletnosti sina Rudolfa vodila družinsko podjetje, ki se je odlikovalo po preprostosti in ličnosti tiskarskih izdelkov, kot so bile nabožne in mladinske knjige, pesmarice, šolska poročila in drugo.

Slovenski biografski leksikon. Knj. 2: Mass-Qualle. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1933–1952, str 125.
Trdina, J. Zbrano delo: knj. 6: Verske bajke, stare in nove; Bajke in povesti o Gorjancih (1. del). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1954, str. 399. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Trdina, J. Zbrano delo: knj. 9: Črtice in povesti iz narodnega življenja. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1956, str. 315–316. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Lovšin E. Rod in mladost Otona Župančiča. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975, str. 68. Zbirka kultura.
Ložar, S. Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini. Novo mesto: Dolenjska založba, 1991, str. 183. Seidlova zbirka.
Dolenjske Toplice v odsevu časa: znanstvena monografija ob 800-letnici prve omembe Dolenjskih Toplic v zgodovinskih virih. Dolenjske Toplice: Občina, 2015.

Avtor/-ica gesla: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 19. 2. 2021
Darja Peperko Golob. MILIC (ROJ. ŠMAJDEK), Ljudmila. (1843-1924). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 3. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/milic-smajdek-roj-ljudmila/
Prijavi napako