V osnovno šolo je hodil v Rogaševcih ter Hajdini. Po končani osnovni šoli je zaključil štiri razrede gimnazije na Ptuju (1948-1951) ter Tehniško srednjo šolo v Ljubljani (metalurški oddelek). Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval na Metalurški fakulteti v Ljubljani, ki jo je končal leta 1960 ter tako postal diplomiran inženir metalurgije. Med leti 1955 in 1959 je obiskoval tudi Srednjo baletno šolo v Ljubljani. V šestdesetih letih je bil član Skupščine občine Jesenice, član Zveze komunistov pa je bil od leta 1953 do 1989.
Poklicno pot je začel v tovarni TAM Maribor (1951-1954) kot asistent livarne, nadaljeval kot asistent ter obratovodja hladne valjarne in žičarne (HVŽ) v Železarni Jesenice (1962-1972), vodja nove livarne Belt v Črnomlju (1972-1974) ter strokovni delavec raziskovalnega oddelka Železarne Jesenice (1974). Nazadnje je bil vodja TOZD žebljarne v Železarni Jesenice (1974-1991). Med tem časom je bil avtor več tehnoloških inovacij v HVŽ (Železarna Jesenice): razogličenje dinamo HVT, soavtor nove dinamo kvalitete HVT ELMAG, uvedba nove tehnologije v lužilnici žice (površinska priprava patentirane žice z boraxom. Izvedel je inovacije v obratu pocinkovalnice, kjer je šlo za pripravo tehnoloških rešitev ter povečanje proizvodnje polno pocinkane patentirane žice. Bil je tudi soavtor projekta tehnologije nove hladne valjarne Acronija (naslednik Železarne Jesenice) na Koroški Beli. V žebljarni je obnovil celoten strojni park z novimi žebljarskimi stroji in uvedel proizvodnjo zavitih žebljev – paletnikov ter z uvedbo avtomatskega pakiranja žebljev odpravil težko fizično delo delavk.
Dve leti je bil baletni plesalec v baletnem ansamblu operne hiše v Ljubljani (1957-1959). Bil je jugoslovanski državni prvak 1. razreda članov v športni gimnastiki ter član slovenske reprezentance (1952). 60 let je bil trener športne gimnastike, bil je tudi trener ženske jugoslovanske in slovenske reprezentance. Še vedno pa je trener gimnastike v TVD Partizanu na Jesenicah. Štiri desetletja je bil jadralni letalec (1954-1994), trinajst let predsednik Letalske šole ALC Lesce ter dvanajst let podpredsednik Letalske zveze Slovenije (ZLOS). Bil je tudi mednarodni sodnik za tekmovanja v jadralnem letenju ter vodja jugoslovanske reprezentance na Svetovnem prvenstvu v padalstvu na Švedskem (1988) ter v Lescah (1990). Njegov športni dosežek v jadralnem letenju je ZLATI “C” z dvema diamantoma. Diamanti so trije. Zahteva se pridobitev višine 5000 m, prelet tipa cilj-povratek oz. trikotnik dolžine 300 km in prosti prelet dolžine 500 km. V reviji Krila je v petnajstih letih objavil več sto fotografij z letalskih tekmovanj v Jugoslaviji s strokovnimi ocenami tekmovanj. Kot član Fotografskega društva Jesenice je sodeloval na številnih fotografskih razstavah v Sloveniji.
Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z Leonom Mesaričem, marec 2014
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen: Red dela z zlatim vencem (1984), priznanje Železarne Jesenice za razvoj hladne valjarne, Zlata plaketa Letalske zveze Jugoslavije, ‘POVELJA” Gimnastične Zveze Jugoslavije za razvoj gimnastičnega športa, plaketa narodnega heroja Jože Gregorčiča (Športna zveza Jesenice), plaketa ob stoletnici TVD Partizan Jesenice, plaketa ZLOS za petnajst let sodelovanja v uredništvu revije ”Krila”, plaketa Športne zveze Jesenice za življenjsko delo v športu (2013), plaketa Občine Jesenice (2014).
Mesarič, L.: Anton Labura-Zvone (1923-1989). Jeklo in ljudje, 1991, št. 6, str. 287-288.