Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

MAUČEC, Matija

Vir: Stopinje, 1998, str. 137

Foto galerija

Rojen:
24. februar 1906, Lipovci, Slovenija
Umrl:
6. januar 1997, Ptuj, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:

Rodil se je v kmečki družini Matije in Ane Maučec v Prekmurju. Po osnovni šoli v madžarščini se je leta 1918 vpisal na gimnazijo v madžarskem Köszegu (Železna županija), pozneje je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Murski Soboti (1920). Sedmi in osmi razred je zaključil na II. državni gimnaziji v Ljubljani (danes Gimnazija Poljane). Po maturi se je vpisal na študij zgodovine in geografije na ljubljanski Filozofski fakulteti in tam leta 1932 diplomiral.

Po opravljeni vojaški službi je najprej dobil delo prefekta v dijaškem domu na Ptuju (1934), kasneje se je zaposlil kot profesor pripravnik na klasični gimnaziji v Mariboru (1939). Med drugo svetovno vojno je nekaj časa preživel v nemškem ujetniškem taborišču blizu Dunaja. Ko je bil izpuščen, je dobil službo na učiteljišču v Čakovcu (pod madžarsko zasedbo). Po vojni je nekaj časa poučeval na gimnaziji v Murski Soboti, nato je bil premeščen na mesto ravnatelja dvojezične šole v Lendavi. Iz Lendave je odšel v Ormož in poučeval na tamkajšnji nižji gimnaziji, leta 1950 pa je postal profesor ptujske gimnazije, kjer je vse do upokojitve poučeval zgodovino in geografijo (nekaj let je bil sodelavec Jožeta Maučeca, profesorja za ista predmeta).

Že kot študent se je zanimal tudi za etnologijo in sociologijo, še zlasti za socialno in kmečko problematiko domačega Prekmurja. Leta 1933 je v Geografskem vestniku objavil odlično razpravo Prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju, kasneje je v Časopisu za zgodovino in narodopisje izšel še njegov opis prekmurske kmečke hiše z naslovom Podstenj in priklet v prekmurski hiši (1939). Prekmurju je posvetil večino svojega strokovnega dela. V ptujskih letih je prehodil mnoge prekmurske vasi, opisal njihove zgodovinske in zemljepisne značilnosti, izsledke pa objavil v Krajevnem leksikonu Republike Slovenije. V ptujskem času je nastalo tudi njegovo najobsežnejše delo Kmečka hiša in njena funkcija v Prekmurju. V njem je natančno opisal zunanjost in notranjo razdelitev stare prekmurske hiše, njene bivalne in gospodarske prostore ter zgradbe. Njegov prispevek je bil temeljnega pomena za poznavanje prekmurske hiše in njeno nadaljnje raziskovanje. Po mnenju dr. Vilka Novaka si je avtor z njim pridobil ugledno mesto v zgodovini slovenske znanosti.

Maučec se je zanimal tudi za stare prekmurske tiske in rokopise. Na enem izmed svojih številnih popotovanj po deželi ob Muri je v Markišavcih pri Martjancih našel dragocen rokopis cerkvene pesmarice. Pesmarica, ki se je dalj časa uporabljala v prekmurski evangeličanski skupnosti, je nastala leta 1632 v medžimurskem Nedelišću in je pomembna kot doslej najstarejša znana kajkavska pesmarica (Maučec jo je kasneje prodal Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani).

Prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju, Geografski vestnik, 1933, str. 107–117.
Podstenj in priklet v prekmurski hiši, Časopis za zgodovino in narodopisje, 35 (1939), str. 176–188.
Kmečka hiša in njena funkcija v Prekmurju, v: Etnografija Pomurja I, 1967, str. 9–41.

Lukman Žunec, D.: Prof. Matija Maučec (1906–1997). Večer, leto 53, št. 7 (10. jan. 1998), str. 13.
Novak, V.: V spomin Matiji Maučecu. Stopinje, 1998, str. 136–138.
Martjanska pesmarica (ur. V. Novak). Ljubljana, ZRC SAZU, 1997, str. 37–39.

Avtor/-ica gesla: Melita Zmazek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 15. 11. 2021 | Zadnja sprememba: 14. 12. 2021
Melita Zmazek. MAUČEC, Matija. (1906-1997). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 1. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maucec-matija/
Prijavi napako