Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

MAUČEC, Ignacij

IGNACIJ MAUČEC - Vir: Košičevi dnevi 26, str. 28

Foto galerija

Rojen:
25. september 1914, Bogojina
Umrl:
23. februar 1978, Bogojina
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in se po njej vpisal na gimnazijo v Murski Soboti. Po končani gimnaziji je začel obiskovati predavanja na glasbenem konservatoriju v Ljubljani. Šolanja ni nadaljeval, ampak se je zaposlil kot knjigovodja v takratnih kmetijskih zadrugah (v Bogojini, Martjancih in Murski Soboti).
Za glasbo in za petje sta ga navdušila oba starša, zlasti oče Franc, ki je bil znani vaški harmonikar. Po mnenju mnogih je bil odličen organist, pevovodja in skladatelj, saj je napisal in priredil več skladb, ki so jih prepevali zbori po Prekmurju.
Njegov prvi javni orglarski nastop je bil 30. julija 1939 na novi maši domačega duhovnika Jožefa Gutmana.   Kot organist je bil dejaven od leta 1943 pa vse do smrti, torej celih petintrideset let. Več kot štirideset let je skladal in harmoniziral pesmi, ljudske pesmi pa tudi zapisoval, da se ne bi izgubile. Umrl je v starosti 63 let.
Največ je storil prav na področju cerkvene glasbe. Uglasbil ali priredil je nekaj skladb ali krajših glasbenih stvaritev, ki so stalni deli maše, npr. Gospod, usmili se! ali Slava, Jagnje Božje.  Posebno znana je njegova uglasbitev molitve Očenaš. Da se ne bi izgubile, je rešil tudi nekatere stare nabožne prekmurske pesmi, ki so se v Prekmurju ohranjale le po ustnem izročilu. Ohranil jih je tako, da jih je fiksiral z notami.  Dve izmed njih je v svojo Glasbeno folkloro Prekmurja (zbirka ljudskih pesmi in napevov iz Prekmurja) vključil tudi Josip Dravec, njegov rojak in profesor glasbe v Zagrebu. Knjiga je izšla leta 1957 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Posebej znane in širšega pomena so tudi Maučecove nagrobnice, ki so jih peli (in jih še danes pojejo) ne le po prekmurskih župnijah, temveč tudi marsikje drugje v Sloveniji. Za večino njih je besedilo napisal znani slovenski škof in raziskovalec prekmurske cerkvene zgodovine dr. Jožef Smej. Naštejmo nekaj naslovov pesmi: Zaspala mamica si zlata, Spet pomlad se je vrnila, Mrtvaški zvon, Daj, Gospod, vsem vernim dušam itd.
Za svoje delo na področju glasbe mu je Republiški svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije podelil zlato Gallusovo značko, prav tako pa mu je Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota podelila nagrado za uspešno vodenje pevskega zbora.

zlata Gallusova značka, ki mu jo je podelil Republiški svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, odbor za glasbeno dejavnost
nagrada za uspešno vodenje pevskega zbora, ki mu jo je podelila Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota

 

Glavač, A. Ob 100-letnici rojstva Ignacija Maučeca in 680. obletnici bogojinske župnije. Bogojina: Košičevi dnevi 26, 2014, str. 8.
Maučec, M. Mešani pevski zbor Bogojina. Bogojina: Košičevi dnevi 12, 2000, str. 21.
Maučec, S. Očetovo življenje z nami. Bogojina: Košičevi dnevi 26, 2014, str. 168-170.
Smej, J. Ali še znamo prisluhniti prekmurski ljudski pesmi. Stopinje, 1977, str. 99-104.
Smej, J. Krizantema na grob Ignacija Maučeca. Stopinje, 1979, str. 168-170.
Smej, J. Ignacij Maučec, organist, glasbenik in skladatelj: 1914-1978. Bogojina: Košičevi dnevi 7, 1995, str. 7-9.
Smej, J. Prispevek Ignacija Maučeca k Dravčevi glasbeni folklori. Bogojina: Košičevi dnevi 26, 2014, str. 13-17.
Vugrinec, J. Ignacij Maučec: 1914-1978. Bogojina: Košičevi dnevi 26, 2014, str. 24-32.

 

Besedilo je pripravil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota.

Avtor/-ica gesla: Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 21. 12. 2021 | Zadnja sprememba: 21. 12. 2021
Julijana Vöröš. MAUČEC, Ignacij. (1914-1978). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maucec-ignacij/
Prijavi napako