Med letoma 1925 in 1941 je bila v Črnomlju zaposlena kot uradnica.
Bila je učenka Mile Šarić, ene prvih profesoric na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, ki je med prvo svetovno vojno nekaj časa živela v Beli krajini z materjo, doma iz Črnomlja. Pantićeva je bila članica črnomaljskega Sokolskega društva, znotraj le-tega pa Sokolskega odra, kjer je bila režiserka in igralka. Po kapitulaciji Italije je bila med drugo svetovno vojno na osvobojenem ozemlju v Beli krajini redna sodelavka Radia Osvobodilna fronta kot recitatorka in pevka v Komornem zboru.
Med letoma 1950 in 1962 je bila članica Radijske igralske skupine pri Radiu Ljubljana. V radijskih igrah je igrala vloge zrelih ženskih likov. Bila je Polona v Ko bi padli oživeli in Mati v Prikovani Peter Klepec Vasje Ocvirka, Marija v Mesec nad fjordom Tormoda Skagestada, Starka v Mož, ki je ukradel čas Vlada Vukmirovića ter Babica Nanuška v radijski igri za otroke Krikec in Pikec Aleksandra v Marodića.
Nastopila je tudi v slovenskih celovečernih igranih filmih, najodmevnejša sta bila Tri četrtine sonca iz leta 1959 in Družinski dnevnik iz leta 1961. Bila je del igralske zasedbe filma Jara gospoda iz leta 1953.
V Črnomlju se je ukvarjala tudi s športom in bila v ekipi hazene, predhodnice rokometa, ki so jo Črnomaljke začele igrati leta 1932.
Balkovec Debevec, M. V Črnomlju od nekdaj bili so veseli: Črnomelj v kulturnem in družabnem utripu od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Črnomelj: Občina, 2008, str. 180.
Baza slovenskih filmov: Vera Pantič. (citirano 8. aprila 2025). Dostopno na naslovu: https://bsf.si/sl/ime/vera-pantic/
Find a Grave: Vera Malerič Pantić. (citirano 8. aprila 2025). Dostopno na naslovu: https://www.findagrave.com/memorial/225167731/vera_panti%C4%87
Slovenski biografski leksikon: Šarić Mila, por. Vardjan: 3. knj.: Raab – Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 583–584.
Slovenski gledališki leksikon: Pantić Vera, roj. Malerič: zv. 2. Ljubljana: Mestno gledališče, 1972, str. 493. Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, (57).
