MALEC, Luana

Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Izoli, je šolanje nadaljevala na Srednji ekonomski in družboslovni šoli v Kopru in kasneje na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je leta 2006 diplomirala. Podiplomski študij je nadaljevala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2016 za magistrsko delo »Album Slovenije: osebni spomini 20. stoletja: zasnova in vrednotenje uporabniškega vmesnika za samostojno dodajanje vsebin na portalu Kamra« prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Po krajšem delu v gospodarskem sektorju se je leta 1997 zaposlila v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, kjer dela še danes. Karierno pot v Knjižnici je pričela z vodenjem oddelka Potujoče knjižnice in kasneje Študijskega oddelka ter dveh krajevnih knjižnic, kjer je spoznala pomen neposrednega stika z uporabnikom in usvojila poglobljen vpogled v številne specifike dela v knjižnici. Pridobljene strokovne izkušnje je leta 2010 prenesla v razvojno Službo za izvajanje območnih nalog, kjer je kmalu prevzela njeno vodenje. Vzporedno je vodila program dejavnosti splošne knjižnice za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih, kjer je zaslužna tudi za vzpostavitev sistema ene članarine Knjižnice Koper z Narodno in študijsko knjižnico Trst, Gradsko knjižnico Umag in Gradsko knjižnico Poreč, brezplačno obmejno medknjižnično izposojo in razširitev bibliobusne mreže postajališč v Italijo ter na Hrvaško. Od leta 2023 je direktorica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.

Sodelovala je pri več strokovno razvojnih projektih s področja informacijske tehnologije, kjer se je najprej posvetila spletnemu Albumu Slovenije, ki ga je leta 2014 v okviru domoznanskega portala Kamra zasnovala v sodelovanju z Zavodom za razvoj knjižnic Jara in Osrednjo knjižnico Celje. Nato je sodelovala pri vzpostavitvi in prvem sourednikovanju regijskega spletnega biografskega leksikona »Primorci.si«, vzpostavitvi nacionalnega portala Knjižnice.si in razvoju predlog spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic. Njen najodmevnejši projekt pa je inovativen in danes zelo uspešen svetovalni portal slovenskih splošnih knjižnic »Dobreknjige.si«. Kot njegova glavna urednica portal uspešno vodi vse od njegove vzpostavitve in skrbi za njegov nadaljnji razvoj.

Luana Malec je članica številnih strokovnih združenj in organov. Od začetka poklicne kariere je članica Društva bibliotekarjev Primorske in Notranjske; en mandat je bila tudi njegova podpredsednica. Od leta 2013 je aktivna tudi v Sekciji splošnih knjižnic pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, sprva kot članica Izvršnega odbora, od leta 2021 pa jo vodi. Istega leta ji je bila zaupana tudi vloga podpredsednice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Med letoma 2017 in 2021 je bila članica Uredniškega sveta znanstvene revije Knjižnica, v letih 2016 in 2017 je kot zunanja urednica uredila dve tematski številki. Aktivno deluje tudi v različnih državnih strokovnih skupinah. V okviru Narodne in univerzitetne knjižnice ji je bilo zaupano članstvo v skupinah za pripravo elaboratov in študij, kot so Strokovna izhodišča za vzpostavitev kompetenčnih centrov in Strokovna izhodišča za spremembe izvajanja posebnih nalog OOK. Prav tako sodeluje z Združenjem splošnih knjižnic, kjer je med drugim vodila skupino strokovnjakov za pripravo dokumenta Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027 in nacionalno Delovno skupino za COBISS. Trenutno je še članica strokovne Delovne skupine za razvoj splošnih knjižnic in Delovne skupine za statistiko.

Z inovativnimi projekti, raziskavami in primeri dobrih praks redno ozavešča knjižničarsko stroko doma in v tujini. Z avtorskimi prispevki s področja bibliotekarstva pogosto sodeluje na knjižničnih posvetovanjih in kongresih ter drugih strokovnih dogodkih. Bogata je tudi njena znanstvena in strokovna bibliografija. S svojo dejavnostjo tako aktivno prispeva k razvoju in promociji splošnih knjižnic ter k širjenju zavesti o njihovem pomenu. Za življenjsko delo, zaznamovano z izjemnimi uspehi na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke, je pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije prejela najvišje državno priznanje – Čopovo diplomo za leto 2019.