Gregor Lipovnik je zrasel iz bogate tradicije rezbarstva v koroški ljudski umetnosti. Vse svoje življenje je prebil v domačem kraju ob vznožju Tolstega Vrha in Dobrij. Rezbariti je pričel že kot mlad fant. Pri rojstni hiši pri Mališniku je postavil zidano kapelico in jo opremil s svojimi nabožnimi podobami. Ko se je družina čez čas preselila na Potočnikovo domačijo na Dobrije, je prav tako zgradil kapelico in jo opremil s svojimi umetninami. Gregor Lipovnik se je želel izučiti za rezbarja, a mu okoliščine niso dopuščale, da bi kot vajenec končal učenje pri mojstru rezbarju. Tako se je pri ustvarjanju opiral na svoj talent, ročno spretnost in versko navdušenost, saj je večina njegovih znanih del nabožne vsebine. Za svoje delo je uporabljal preizkušene ikonografske motive, tj. slikane predloge svetniških podobic ter originalne kiparske vzore gotskih in baročnih plastik iz domačih cerkva. Njegov rezbarski opus je dokaj obsežen. Znanih je prek sedemdeset njegovih ohranjenih del. Ko se je leta 1918 priženil na Rutnikovo kmetijo na Tolstem Vrhu je takoj pričel graditi kapelico, ki je v tridesetih letih njegovega ustvarjanja prerasla v pravo umetniško galerijo svetniških podob. Rutnikova cerkvica je z opremo notranjščine enkraten etnološki in kulturnozgodovinski spomenik, njegova zapuščina pa sodi med največje zaklade koroške kulturne dediščine.
Imel je nekaj samostojnih in skupinskih razstav.
- Razstava del ljudskega rezbarja Gregorja Lipovnika. Ravne na Koroškem, 1993.
- Koledar Mohorjeve družbe, 1950, str. 156-159.
- Viharnik, 1989, št. 4, str. 19-20.