LEDINEK, Roza

Osnovno šolo je obiskovala v kraju Razvanje pri Mariboru, nato pa je šolanje nadaljevala na mariborskem učiteljišču. Po dokončanem šolanju je bila strokovna učiteljica na osnovni šoli v Razvanju. Po prvi svetovni vojni so jo z mnogimi drugimi nemškimi učitelji izgnali in preselila se je v bližnjo Lipnico, dobrih 60 km oddaljeno od Maribora. Huda bolezen jo je prisilila, da se je leta 1924 upokojila.

V Bohinjsko Bistrico jo je verjetno povabil čebelar Jan Strgar. Njuno poznanstvo in prijateljstvo sega v čas prve svetovne vojne. Strgar je bil mobiliziran že leta 1914, a je zaradi prirojene naglušnosti najprej delal v vojaški pisarni, v letih 1917 in 1918 pa je bil čebelarski učitelj za vojne invalide na Deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, kjer se je spoznal z Rozo Ledinek. Ko se je upokojila, jo je povabil v Bohinj. Pri njem se je zaposlila kot tajnica. Bila je zelo razgledana in izobražena ženska. Znala je osem tujih jezikov in je bila Strgarju v veliko pomoč pri navezovanju stikov s tujino in pri vodenju administracije. Pri svojem delu je bila zelo natančna in je skrbela za to, da Strgarja pri prodaji matic kupci niso goljufali.

Med drugo svetovno vojno je prostovoljno poučevala Bohinjce nemščino. Toda z začetkom druge svetovne vojne so se za čebelarstvo v Bohinju začeli težki časi. Vojni čas je še posebno prizadel Strgarjevo trgovino s čebelami, saj ga je omejitev prometa s čebelami prisilila v zadolževanje. Do še hujšega pretresa v njegovem življenju pa je prišlo leta 1943, ko so partizani Rozo Ledinek umorili zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem – slednje ni bilo nikoli dokazano. V povračilo so Nemci 13. maja 1943 sredi vasi Bitnje ustrelili devet talcev. Strgar je tako ostal brez osebe, ki ga je več kot 20 let spremljala na njegovi poslovni poti.