Rodila se je očetu Edvardu in materi Valentini v Požarevcu v Srbiji, kjer je oče kot farmacevt služboval vlekarni tamkajšnje vojašnice. Leta 1957 se je z materjo preselila v Zagorje ob Savi. V osnovno šolo je najprej hodila v Kolovratu pri Izlakah, nato na Senovem, v Zagorju in nazadnje od 1963. leta v Kranjski gori. Prvega maja 1962 je kot pevka v zagorskem dixieland ansamblu nastopila na televiziji. Leta 1965 se je vpisala na jeseniško gimnazijo. Tam se je v srednji glasbeni šoli učila solopetja. Prepevala je v šolskem zboru in igrala v gimnazijskem dramskem krožku. Maturirala je leta 1969. V dilemi med študijem na igralski akademiji in pravom je izbrala slednjega. Med sošolci sta bila tudi znana Slovenca dr. Rajko Pirnat in Anton Tomažič. Leta 1974 je diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je honorarno sodelovala kot televizijska napovedovalka na Televiziji Ljubljana in obenem tudi študirala solopetje. Tekoče govori in piše angleško, rusko in srbsko, pogovorno pa francoščino.
Takoj po diplomi je nameravala na prakso na sodišče, vendar jo je takratni direktor, pokojni Dušan Dolinar, pregovoril, da je ostala na Televiziji Ljubljana kot novinarka. Novembra 1974 se je tu zaposlila in ostala do leta 1978. To leto je na pregovarjanje Petra Bekeša zapustila televizijo in se zaposlila na Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega Ljudstva (RK ZDL). Tedaj je bil tam predsednik Mitja Ribičič in sekretar Milan Kučan. Kot strokovna sodelavka je delala na področju ustavnega prava in človekovih pravic. Leta 1986 je bila izvoljena za članico predsedstva in izvršilnega odbora RK SZDL. Leta 1988 je sodelovala pri ustanavljanju Sveta za varstvo človekovih pravic, katerega predsednik je postal dr. Ljubo Bavcon. Jeseni 1989 je sodelovala v delovni skupini za pripravo prve večstrankarske volilne zakonodaje. Jože Smole, zadnji predsednik SZDL, jo je vzpodbudil, da je vstopila v politiko. Aprila 1990 je uspešno kandidirala za poslanko v družbenopolitičnem zboru na listi Socialistične zveze in v volilni enoti za Gorenjsko. Postala je profesionalna poslanka, predsednica odbora za lokalno samoupravo in edina ženska članica ustavne komisije. Spomladi 1992 je bila kandidatka socialistov za pravosodno ministrico v novi vladi. Jeseni 1992 je bila kandidatka za predsednico republike Slovenije. Po neuspešni kandidaturi se je za štiri leta pridružila možu Antonu v Ženevi v Švici, ki je bil tam slovenski veleposlanik pri OZN. Drugič je bila poslanka v Državnem zboru v letih 1996–2000. Nato je bila štiri leta (2000–2004) veleposlanica, vodja Misije Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Leta 2004 je bila kot članica stranke Liberalne demokracije še tretjič izvoljena za poslanko v 4. sklicu Državnega zbora. 20. marca 2007 je prestopila k Socialnim demokratom in od leta 2008 do 2012 je imela že četrti poslanski mandat.
Bila je predsednica Odbora za zadeve Evropske unije, članica še dveh parlamentarnih odborov in ustavne komisije. Je tudi članica preiskovalne komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pripravi in izvedbi štetja t. i. “izbrisanih”. Je tudi vodja Delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in članica Nacionalne skupina Interparlamentarne unije v Državnem zboru. Dva mandata, tj. 2 leti, je bila podpredsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Njeno delo je usmerjeno predvsem na človekove pravice in temeljne svoboščine, zato tudi posveča pozornost mednarodnemu pravu s tega področja in sledi dejavnostim Sveta Evrope pri razvoju prava človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Z možem z dr. Antonom Beblerjem živita v Kranjski gori, med delovnim tednom pa v Ljubljani. Je mati dveh odraslih sinov.
Za diplomsko nalogo iz mednarodnega pomorskega prava ji je bila podeljena Zoretova nagrada.
J. Košnjek: Dama in enajst gospodov : gorenjska poslanka in poslanci v slovenskem parlamentu, Gorenjska 2004/2005, str. 92-93
J. Košnjek: Gorenjska: ljubljanska dekla ali enakopravna partnerica : poslanca Darja Lavtižar – Bebler in Jelko Kacin predlagala ustanovitev gorenjske pokrajine, Gorenjski glas 2000, št. 45 (9. jun.), str. 3
G. Leben: Darja Lavtižar Bebler : portreti glasov radijske kukavice in televizijske piščalke, Jana 2000, št. 9 (29. feb.), str. 47
J. Biščak: Darja Lavtižar – Bebler : intervju, Mag 1998, št. 22 (3.VI.), str. 38-41 :
N. Železnik: Iz Švice spet v politiko : pogovarjali smo se z Darjo Lavtižar Bebler, eno izmed (samo sedmih) poslank slovenskega parlamenta, Naša žena 1997, št. 1 (januar), str. 14
I. Kavčič: Mar res za vsako uspešno žensko stojijo trije moški, ki jo nazaj vlečejo : z Glasove preje na temo ženske v politiki v Kranjski Gori, Gorenjski glas 1997, št. 31 (18.IV.), str. 20-21
M. Naglič: Gorenjka v Ženevi : pogovor z gospo Darjo Lavtižar – Bebler, prvo damo stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov v Ženevi, Gorenjski glas 1996, št. 34 (30.IV.), str. 17-21
M. Babič: Pogovori s poslankami: Darja Lavtižar-Bebler. 1, Parlamentarni korak nazaj, Delo 1996, št. 296 (23.XII.), str. 2
Š. Žargi: Človekove pravice so univerzalne, Gorenjski glas 1994, št. 61 (5.VIII.), str. 2
M. Grah: Darja Lavtižar – Bebler, Mladina 1992, št. 40 (13.X.), str. 19-20
J. Taškar: Fronta se ne boji socializma : program novih socialistov, Delo 1989, št. 268 (18. nov.), str. 22