Foto galerija
Boris Kuburič se je rodil očetu Radu Kuburiču (doma iz okolice Drvarja oz. Bosanskega Petrovca v BiH) in mami Mariji Lancner (doma iz okolice Podčetrtka) in od svojega rojstva živi v Tržiču. Že kot osnovnošolec je za sošolce in prijatelje v hodniku domačega stanovanja v bloku na Ravnah pripravljal projekcije otroških diafilmov, v višjih razredih OŠ organiziral kviz tekmovanja, asteničnost v mladih letih pa uspešno zakril s humorjem, ki ga tako ali drugače spremlja celo življenje.
V dijaških letih je obiskoval Pedagoško gimnazijo v Ljubljani, bil kratek čas urednik šolskega glasila ter v 3. letniku ustanovitelj razredne humoristične skupine Veseli večer. Istočasno je kot humorist, scenarist in režiser s sošolci in prijatelji pripravljal številne zabavno-humoristične prireditve v Dijaškem domu Otona Župančiča v Šiški in kasneje v Dijaškem domu Ivana Cankarja. Nastopal je tudi kot moderator, igralec in recitator na številnih prireditvah v Ljubljani oz. na gostovanjih po Sloveniji. Za svoje srednješolsko kulturno udejstvovanje je bil dvakrat nagrajen s priznanjem in zlatim znakom RK ZSMS.
Tudi v času študija na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer zgodovina – zemljepis, je aktivno deloval v kulturnem in družabnem življenju ljubljanskih dijaških domov (Dom Ivana Cankarja, Dom Anice Černejeve, Dom Majde Vrhovnik, …) in Pedagoške akademije. Leta 1976 je na Vrhniki, na osrednji slovenski proslavi, odigral vlogo Ivana Cankarja ob njegovi 100-letnici rojstva, s svojo takratno študentovsko humoristično skupino pa obiskal domala vse večje ali manjše kraje po Sloveniji.
Leta 1975 je v KS Ravne, v Tržiču, pri tamkajšnji OO ZSMS ustanovil recitatorsko skupino, ki se je po letu in pol priključila novoustanovljenemu tržiškemu Mladinskemu gledališču, ki je nastal (ustanovitelj in prvi njegov predsednik je bil ljubiteljski slikar, pesnik in novinar, Jaka Kepic) kot protiutež takratnemu vase zaprtemu in za mlade nedostopnemu Amaterskemu gledališču Tržič.
Pri Mladinskem gledališču je (bil) avtor besedil in priredb, igralec, humorist, recitator, moderator, lutkovni animator, režiser,… skratka vse kar so narekovale trenutne potrebe.
Najprej je bil nekaj let zaposlen na OŠ Kokrški odred Križe in na OŠ Josip Broz Tito v Predosljah, na obeh je z učenci višjih razredov pripravil nekaj priložnostnih recitalov oz. literarnih večerov, ter na obeh šolah bil pobudnik ustanovitve šolskega radia in interne televizije.
Leta 1981 se zaposli kot strokovni delavec na tržiški Občinski kulturni skupnosti, v začetku 90-ih 20.stol., po ukinitvi SIS-ov, pa najprej na Zvezi kulturnih organizacij Tržič in pred 20. leti kot koordinator na Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tržič kjer dela še danes. Od leta 1981 neprekinjeno opravlja tajniško administrativna in organizacijsko strokovna dela tudi za Zvezo kulturnih organizacij Tržič.
Za humoristično skupino Smeh, ki pod tem imenom v Mladinskem gledališču Tržič deluje od leta 1984, je do danes zapisal, prevedel ali priredil okrog 100 humoresk, skečev (nekaj je objavljenih v knjižici SMEH-VSE NAJBOLJŠE iz leta 2007, ki ji je dodan DVD z odlomki najuspešnejših nastopov skupine), kratkih enodejank. Za lokalno radijsko postajo (Radio Tržič) je med leti 1974 in 2007 pripravil okrog 340 kratkih humorističnih oddaj z naslovom “Požgečkaj me, da se bom smejal” in tako nadaljeval tradicijo tržiških humoristov kot so bili Blaž Šter, Edi Končina, Dorca Kralj, Mato Mežek, Jože Ahačič,…. Kot avtor je pripravil tudi vrsto radijskih oddaj ob posameznih praznikih (novoletne oddaje, oddaje ob dnevu republike, praznik dela, občinski praznik,…) ter nešteto poročil in napovedi različnih kulturnih prireditev v občini. V istem času je tudi dopisnik Gorenjskega Glasa (nekaj časa ima v njem in v Nedeljskem Dnevniku, tudi svojo humoristično rubriko z naslovom Mi smo pa Tržičani), s humorno obarvanimi prispevki sodeluje pri Tangenti, glasilu OK ZSMS Tržič in nastopa na številnih družabnih in družbeno-političnih prireditvah v Tržiču ter si ob priznanjih in pohvalah nemalokrat prisluži tudi žuganje s prstom občinskih političnih struktur, ker javno smeši napake in pomanjkljivosti aktualnih oblastnikov in sistema.
Bil je v uredniškem odboru Tržičana, ko je ta šele začel izhajati, v uredniškem odboru pri vseh izdajah tržiških pesmi in napevov z naslovom S’m Tržičan (mala knjižica, notna knjiga, avdiokaseta, CD) in Tržiškem slovarju ter s krajšimi prispevki, mnenji oz. pobudami sodeloval pri različnih publikacijah. Leta 2014 iztrga pozabi tonski zapis radijske priredbe enodejanke A.P.Čehova: SNUBAČ iz leta 1985 v izvedbi članov MGT ter prve radijske posnetke kantavtorja Adija Smolarja, ki jih je naredil v studiu Radiu Tržič leta 1982, ob 5-letnici MGT. Oboje izšlo na priložnostnih CD-jih Mladinskega gledališča Tržič. Leta 2014 pod njegovim urednikovanjem izide ponatis Nihala, do sedaj edinega tržiškega literarnega glasila iz leta 1980. Leta 2016 pa se podpisuje tudi kot urednik pesniške zbirke Milana Krsnika z naslovom ČAS KOT ŽIVLJENJE ob avtorjevi 60-letnici.
Pri Zvezi kulturnih organizacij Tržič je oblikoval idejo o filmskih portretih tržiških ljubiteljskih kulturnikov, sodeloval pri pripravi vseh Spominjarij na Poldeta Bibiča na Brezjah pri Tržiču ter v 90-ih oblikoval niz zabavnih prireditev z naslovom Gor pa dol po pvac na katerih so o družabnem življenju v Tržiču nekoč spregovorili mnogi znani Tržičani. Bil je idejni oče, scenarist in režiser prireditev z naslovom Malokdaj se srečava na kateri so o svojem glasbenem življenju spregovorile legende slovenske zabavne glasbe. Na prelomu stoletja pa je bil soorganizator tudi večih narodnozabavnih prireditev pod naslovom Na kolovratu polk in valčkov.
Od dijaških let pa do danes je več kot 2000 x, sam oz. v družbi posameznikov, skupin ali društev, stal na odrih ali izza njih v domačem Tržiču ter na gostovanjih po Sloveniji ali v s Tržičem pobratenih mestih (Srbija: Zaječar, Hrvaška: Ludbreg, Francija: Ste Marie aux Mines, Italija: Repentabor, Avstrija: Borovlje, Bilčovs; …).
V Mladinskem gledališču Tržič igral oz. režiral:
Gledališke predstave MGT:
(1977) Scribe-Vildrac-Pascar: PAŠA IN MEDVED, (kot režiser in igralec)
(1978) Leopold Suhadolčan/Boris Kuburič: NAOČNIK IN OČALNIK, (kot režiser in igralec)
(1979) L. Burger-E. Hrauski: KRTAČKA ZOBAČKA, (kot režiser in igralec)
(1990, 1992) Leopold Suhadolčan: Peter Nos je vsemu kos, (priredba, igra in režija)
(2005) različni avtorji: ONE IN ON, (režija)
(2006) različni avtorji: gledališki večer z Jano Mirt (režija)
(2007) Boris Kuburič: PRAZNOVANJE, (avtor, režiser in igralec)
* dobi nagrado za najboljšo stransko moško vlogo na 10. festivalu Gorenjskih komedijantih v Dobu pri Domžalah
(2008) A.P.Čehov: SNUBAČ, režija: Boris Kuburič
(2008) različni avtorji: LEP POZDRAV IZ ZAPORA, režija: Boris Kuburič
(2009) Robert Anderson: IME MI JE BRANKO, režija Boris Kuburič
(2010) Goran Gluvić: VIDEOKLUB, režija: Boris Kuburič
* predstava nominirana za najboljšo predstavo na Čufarjevih dnevih na Jesenicah (2010)
* David Ahačič dobi nagrado za najboljšo moško vlogo v omenjeni predstavi
(2010) Boris Kuburič: BARABE POKVARJENE SEXUJALNE, režija: Boris Kuburič
(2011) Vinko Moderndorfer: JOŽEF IN MARIJA, režija: Boris Kuburič
(2012) Sean O’Casey: PRŠPARAN JUR, režija: Boris Kuburič
(2015) Jean Anouilh: DAMSKI ORKESTER, režija Boris Kuburič
(2016) Marjan Marinc: MILIJONAR (Srečka), režija Boris Kuburič
Lutkovne predstave MGT (kot režiser in lutkovni animator):
(1977) Leopold Suhadolčan: MEDVEDEK NA OBISKU
(1978) Jožica Roš: ZAJČKOVA HIŠICA
(1978) Jana Milčinski: NOVOLETNA JELKA
(1979) Matej Rode: MEH ZA SMEH
(1979) Marjan Tršar-Bojan Čebulj: ČAROBNI ČOPIČ ali BAJKA O DEDKU MRAZU
(1980) Boris Kuburič: PIKA IN POKA 1. (in SRAKA SPAKA)
(1981) Boris Kuburič: PIKA IN POKA 2. (ŽOGA IN NOGOMET)
(1982) Boris Kuburič: PIKA IN POKA 3. (ČIRA ČARA)
(1983) Boris Kuburič: PIKA IN POKA 4. (in ČENČA)
(1984) L. Burger-E. Hrauski: KRTAČKA ZOBAČKA
(1985) Libuša Titelbach-Srboljub Stanković: ZAJČEK DIDELDAJČEK
(1986) Matej Rode-Leopold Suhadolčan-Boris Kuburič: MEH ZA SMEH
(1987) Karel Novak: PRAVLJICA O MEZINČKU
(1988) Polonca Kovač: KAJ MORA SOVA OPRAVITI JESENI
(1989) Polonca Kovač: KAJ MORA SOVA OPRAVITI POZIMI
Publikacije:
– Kratka zgodovino tržiškega lutkarstva in izbrani tonski posnetki lutkovnih predstav (zbral in objavil v posebni publikaciji skupaj s CD-jem z naslovom PRIŠLE SO LUTKE pri MGT), 2014
– Milan Krsnik ČAS KOT ŽIVLJENJE (zasnoval in uredil), 2016
– urednik ponatisa NIHALA, prvega in edinega tržiškega literarnega glasila (posebna izdaja glasila Tangente, OK ZSMSD Tržič), 2015
– urednik izdaje zbirke skečev SMEH Vse najboljše – The very best, knjižica in DVD 2007
– urednik izdaje izbora skečev skupine Smeh na VHS, 1998
– urednik izdaje posnetka radijske igre SNUBAČ iz leta 1986, CD 2014
– urednik izdaje prvih posnetkov Adija Smolarja na Radiu Tržič iz leta 1982, CD 2015
– urednik izdaje kompilacije Rafka Irgoliča z naslovom Hitro, hitro mine čas, CD mp3 2016
Recitali / literarni večeri MGT (pripravil in/ali v njih sodeloval kot recitator):
Milan Krsnik: Čas kot življenje in smrt kot čas (1975, paviljon NOB Tržič, Dom Ivana Cankarja Ljubljana)
Robert Roždestvenski: Requiem ( večkrat od leta 1975 dalje: npr.:na Kališču 1978, na OŠ JBT v Predosljah 1980)
Ivan Cankar: JAZ BRATJE PA VEM ZA DOMOVINO; 100-letnica rojstva Ivana Cankarja (1976, Kino Tržič)
Ivan Cankar: 110-letnica rojstva (1986, paviljon NOB Tržič)
Oton Zupančič: POJTE Z MENOJ; 100-letnica rojstva Otona Zupančiča (1978, Kino Tržič)
Svetlana Makarovič: Žalik žena (1981, paviljon NOB Tržič)
Literarni večer: Ivan Cankar: 130-letnica rojstva (09.05. 2006, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič)
David Ahačič: “Skoz’ to okno gledam svet in svet me použiva skozenj” (17.06.2014, paviljon NOB Tržič)
recital slovenske izbrane poezije v francoščini (01.05.1981, Ste Marie aux Mines, Francija)
recital revolucionarne poezije RDEČI ATOM ( 1978, ob 8. kongresu ZKS)
Beseda Ivana Cankarja (ob 140-letnici rojstva), Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, 13.09.2016)
Druge večje prireditve (idejna zasnova, scenarij, nastop in režija):
(1996) Malokdaj se srečava (Srečanje z legendami slovenske zabavne glasbe)
(1997) Malokdaj se srečava 2: Še eno rudno daj točajka (Srečanje z legendami slovenske zabavne glasbe: Štajerska)
(1995) 1. Gor pa dol po pvac: S tržiškimi glasbeniki
(1996) 2. Gor pa dol po pvac: Jager pa jaga
(1996) 3. Gor pa dol po pvac: Bom šuštarja vzela (Šuštarska nedelja ’96)
(1997) 4. Gor pa dol po pvac: Tam kjer visoke so planine
(1998) 5. Gor pa dol po pvac: Poštar zvoni samo dvakrat
(1995) Polke in valčki pod kozolcem
(1996) Polke in valčki pod kozolcem
(1997) Polke in valčki pod kozolcem
(1998) Polke in valčki pod kozolcem
(1999) Polke in valčki pod kozolcem
(2000) Polke in valčki pod kozolcem
(2001) Polke in valčki pod kozolcem
(2007) Polke in valčki pod kozolcem
(2008) Polke in valčki pod kozolcem
(1990) Smeh na gorenjski način
(2006) Smeh s smehom
(2007) Smeh: vse najboljše – The very best of
(2008) Smeh: samo najboljši ostanejo
(2008) Smeh na kmetih
(2009) PornoSmeh
(1976-1979) Šuštarska nedelja (Šuštarija nekoč in danes: nastopi s skupino Pobratenje na besedilo prof. Eda Robleka)
(1980) Šuštarska nedelja (nastop na modnih revijah Peko z vmesnimi humorističnimi vložki)
(1980) Šuštarska nedelja: (nastop na modnih revijah Peko z vmesnimi humorističnimi vložki)
(1982) Šuštarska nedelja: Čevlji
(1983) Šuštarska nedelja: Na delovnem mestu
(1984) Šuštarska nedelja: Tržiški turizem
(1985) Šuštarska nedelja: Dinastija (parodija na ameriško TV serijo)
(1985) Modna revija PEKO na Zagrebškem velesejmu in hotelu Intercontinental v Zagrebu
(1992) Šuštarska nedelja: Družina Šparovec (Smeh na gorenjski način)
(1996) Šuštarska nedelja: Bom šuštarja vzela
Festival ljubiteljskega gledališča – Čufarjevi dnevi, Jesenice:
član strokovne žirije v letih:
2002 (XV.),
2003 (XVI.),
2004 (XVII.),
2006 (XIX.),
2008 (XXI.),
2016 (XXIX.);
Poleg številnih priznanj in pohval za sodelovanje na različnih kulturnih prireditvah, festivalih, manifestacijah je leta 1992 za dolgoletno strokovno delo v tržiškem ljubiteljstvu dobil Odličje Svobode s srebrnim listom (ZKOS), dve leti poprej pa tudi jubilejno Linhartovo srebrno značko za delovanje na gledališkem področju. Leta 1993 prejme tudi jubilejno srebrno Kurnikovo značko.
Skupine Smeh je pod njegovim vodstvom leta 2011 prejela srebrno Kurnikovo plaketo (najvišje občinsko priznanje za delovanje v kulturnem ljubiteljstvu) za izredne ustvarjalne dosežke in istega leta tudi plaketo mesta Tržič za dolgoletno uspešno delo v tržiškem kulturnem ljubiteljstvu.
Zapis je prispeval Boris Kuburič.