Leta 1967 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani.
Od leta 1958 do 1990 je delal v občinskih in republiških političnih in upravnih organih. Bil je npr. sekretar centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije, predsednik občine Škofja Loka, medobčinski sekretar Zveze komunistov Slovenije za Gorenjsko, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, član vodstva Zveze sindikatov Jugoslavije.
V letih od 1974 do 1979 je bil generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. V letih od 1986 do 1990 je bil komisar republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije. Bil je dolgoletni organizacijski vodja pohoda Po poteh partizanske Jelovice, v spomin na Dražgoško bitko.
Od leta 1991 vodi zasebno galerijo v Gorenji vasi v Poljanski dolini.
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 577
Leta 2002 so nam ostali v spominu, Gorenjska 2002, št. 98 (20. dec.), str. 40-63
J. Košnjek: Čast partizanom in Dražgošanom : Zdravko Krvina, predsednik organizacijskega komiteja Po stezah partizanske Jelovice, Gorenjski glas 2002, št. 2 (8. jan.), str. 3
L. Mencinger: Strašen zbiralec sem! : Galerija Krvina, GG jan. 2000, št. 1, str. 37
L. Stružnik: Zasebna galerija sredi slikarskega sveta : novo kulturno središče Poljanske doline, Delo 1999, št. 255 (3. nov), str. 7
I. Kavčič: Udarniška značka, Titova pohvala in horuk, junaštva svojega časa : Zdravko Krvina, komandant zvezne mladinske delovne akcije leta 1963, Gorenjski glas 1998, št. 71 (11.IX.), str. 15-16
M. Naglič: Zdravko Krvina – nekdaj politik sedaj poslovni galerist, Kdo je kdo na Žirovskem – nekoč in danes, Žiri 1998, str. 88
J. Košnjek: Na smrt obsojeni narod se ima pravico upreti : upor kot moralno dejanje, Gorenjski glas 1996, št. 100 (20.XII.), str. 36-37