Vinko se je rodil kot tretji od sedmero otrok. Osnovno izobrazbo je dobil v Smledniku, na učiteljišču v Ljubljani pa je pridobil učiteljsko izobrazbo. V krajših časovnih obdobjih je služboval v Vačah, Pečah, Poddragi pri Vipavi in v Trstu, svojo učiteljsko pot pa je nadaljeval in zaključil kot nadučitelj v Trbojah, in sicer od l. 1901 do odhoda na rusko fronto l. 1914. Tam je bil 26. avgusta istega leta hudo ranjen, umrl pa naj bi pri Grodeku na Poljskem, v leseni baraki, ki so jo zažgali Rusi.
Napisal je več kot 80 glasbenih del, posvetnih in cerkvenih. Pri skladanju je pogosto uporabil besedila znanih slovenskih pesnikov tistega časa (Simon Jenko, Fran Levstik, Simon Gregorčič, …) Kot učitelj je napisal navodila za učitelje, ki so v marsičem aktualna še danes ter bralno in pisno vajo iz slovnice – konferenčna razprava – Pes. Ohranjen je rokopis kot dodatek k zgodovini slovenskega pesništva, kjer v literarnih črticah povzema dela večine naših največjih pesnikov do tedanjega časa. Bil je tudi zbiratelj panjskih končnic, ki jih je leta 1911 podaril in jih hrani Etnografski muzej. Natisnjene so skladbe: Pogodba (Novi akordi, 1900, besedilo Rudolf Maister), Slovan na dan (Novi akordi, 1900), Ljubezen in pomlad (Glasbena matica, zv. 32, 1903, besedilo Anton Funtek), Pogovor z domom (Glasbena matica, zv. 33, 1906), Angel varuh (Zvonček, 1906)Jutranja pesem (Zvonček, 1906). Zvočni posnetek: Slovenska zborovska glasba 12 (Slovenski komorni zbor, Slovenska filharmonija, 2004).
Slovenski biografski leksikon, zv. 4, Ljubljana, 1932
Veliki Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 2008
11.393 kron in 93 krajcarjev, Zbornik ob 100-letnici Kulturnega doma Smlednik, Smlednik, 2011