Leta 1870 je v Kranju končal nižjo gimnazijo. Med leti 1871-74 je obiskoval realko v Ljubljani. Nato se je šolal na akademiji v Dečinu na Češkem. Šolanje je moral za eno leto prekiniti zaradi odhoda k vojakom. Po vrnitvi je napravil maturo na gimnaziji. Nato se je vpisal na kmetijsko visoko šolo na Dunaju. Leta 1878, v tretjem semestru študija, je bil poklican za suplenta na kmetijsko visoko šolo v Gorici, kjer pa je učil samo dobre tri mesece, nato je moral na vojsko v Hercegovino, kjer je zbolel na srcu.
Diplomiral je leta 1881 na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Najprej je pol leta služboval kot prostovoljec v kmetijsko-kemijskem laboratoriju na Dunaju. Leta 1882 je postal kmetijski potovalni učitelj v Ljubljani, nato v Trstu. Leta 1885 je postal vodja slovenske kmetijske visoke šole v Gorici. Nato se je odpravil na univerzo v Heidelberg, kjer je leta 1889 napravil doktorat iz kemije. Med leti 1891-93 je bil docent bakteriologije na tehniški visoki šoli v Gradcu. Leta 1894 je postal potovalni učitelj pri Kmetijski družbi v Celovcu. Pri Kmetijski družbi v Celovcu je ustanovil in vodil kmetijsko-kemični laboratorij. Leta 1898 je prišel v Ljubljano, da bi tudi tam ustanovil podoben laboratorij. Področje njegovega raziskovanja so bile talne razmere in rodovitnost zemlje, organska in mineralna gnojila, sorte kmetijskih rastlin in sadja na Kranjskem. Leta 1900 je ustanovil društvo za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja, v okviru društva pa je med leti 1902-05 izdajal Izvestja. O Ljubljanskem barju je napisal obsežno študijo. Ukvarjal se je tudi z enologijo in sadjarstvom. Objavil je številne referate, razprave, poročila in knjige, med drugimi tudi prvo delo s področja kemijske bakteriologije, zato ga štejejo tudi za začetnika te vede (prim. Slovenski biografski leksikon, gl. literaturo).
Die Bakteriologie in ihren Beziehungen zur Landwirtschaft und den landwirtschaftlichen-technischen Gewerben I-II, 1890
Anleitung zur rationellenApfelweinbereitung, 1894
O klasifikaciji lozinih odlika s osobitim osvrtom na hrvatske, 1888
Istraživanje o djelovanju vinske gljivice, 1889
Praktičen navod o cepljenju sadnega drevja, 1885
Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskeih šol in gospodarjem v pouk, 1887
Das Laibacher Moor in naturwissenschaftlicher, kulturtechnischer und landwirtschaftlicher Beziehung, 1905
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 5. zvezek, Ljubljana 1991
F. Adamič: Škofjeloški rojak dr. Ernest Kramer (Ob 130-letnici rojstva), Loški razgledi 1983
F. Adamič: Ernest Kramer (1854-1907), Naši znameniti tehniki, Ljubljana 1966, str. 83-86