Po zaključku goriške gimnazije je šolanje nadaljeval na tamkajšnji teologiji in študij zaključil leta 1868.
Kot kaplan je služboval v Kanal, nato pa bil vikar v Levpi blizu Kanala. Leta 1877 je nastopil službo v Tolminu, kjer je bil do začetka prve svetovne vojne župnik, dekan in duhovni svetnik, polet tega pa tudi okrajni šolski nadzornik. Med drugim se je ukvarjal z domoznanstvom in tudi zbiral gradivo ljudskih oziroma nabožnih pesmi, od katerih so nekatere zbrane v Štrekljevi zbirki. Je avtor kronike tolminske župnije in zgodovine tolminske šole.
Ob začetku vojne se je upokojil in zadnja leta življenja preživel v begunstvu v Ljubljani.
Kragelj je bil leta 1873 med ustanovitelji slovenskega narodnega in političnega društva Gorica. Leta 1899 je bil odlikovan z redom cesarja Franca Jožefa. Leta 1902 je bil imenovan za častnega kanonika goriške nadškofije.
Dela:
Kateheze, Gorica 1896
Kateheze, Celovec 1898
Zgodovina tolminske šole, Gorica 1901
objave v teološki reviji Voditelj v bogoslovnih vedah, 1908 – 1911
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982 (geslo KRAGELJ (Kraglj), Jožef)