Izidor je po opravljenih dveh letnikih gimnazije v Gorici prevzel službo občinskega tajnika za Biljano in Medano.
Vsestarnsko je pomagal bratu Ignaciju Kožlinu pri kulturnem razvoju v Brdih. V njihovi hiši v Biljani je bila soba prosvetnega liberalnega društva Lipa, kjer so bili na voljo številni časopisi in knjižnica. V Biljani je Izidor vodil moški pevski zbor.
Zaradi projugoslovanske usmerjenosti je bil s somišljeniki iz Brd zaprt in obtožen veleizdaje. Med prvo svetovno vojno je bil v izgnanstvu v San Severinu, zaradi naprednih idej pa so ga Italijani internirali na otoku Ventotene.
Po vojni je, vse do prezgodnje smrti, nadaljeval službo občinskega tajnika.
Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 165-166.
Jelerčič, I. Pevsko izročilo Primorske: slovenska zborovska pesem na Primorskem do druge svetovne vojne. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1980.