Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KOZLEVČAR, Leopold

Portret - Leopold KOZLEVČAR
Leopold Kozlevčar - Avtor portreta: Matej Sternen (Muzej krščanstva na Slovenskem Stična)

Foto galerija

Rojen:
1. novembra 1904, Šmartno pri Litiji
Umrl:
18. decembra 1988, Stična
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Kozlevčar se je rodil leta 1904 na srednje veliki kmetiji v zaselku Jelša v župniji Šmartno pri Litiji kot tretji od petih otrok. Po petletni osnovni šoli je nadaljeval šolanje v triletni meščanski šoli v Kamniku. Za družino je bilo njegovo šolanje precejšnje finančno breme, zato se je kmalu osamosvojil in zaposlil v banki. Želja po znanju in izobrazbi ga je spremljala vse življenje, podobno tudi njegova ljubezen do starinskih predmetov. Prepotoval je Evropo, obiskal skoraj vse evropske prestolnice in bil dvakrat v Sveti deželi. Na potovanjih je obiskoval muzeje in starinarnice in marsikaj odkupil. Kljub temu, da ni imel dovolj finančnih sredstev za študij, je obiskoval predavanja na oddelku za umetnostno zgodovino v Ljubljani, še posebej predavanja dr. Izidorja Cankarja. Pred drugo svetovno vojno je obiskoval slovenske gradove in dvorce, ki so takrat še imeli ohranjeno vse pohištvo, slike, liturgične predmete idr. V stiski so mu graščaki prodali marsikatero starino, ker so vedeli, da bo pri njem na varnem.

Leta 1938 je od grofa Roberta Barba-Wachnsensteina kupil grajsko pristavo, ki se je nahajala v neposredni bližini gradu Rakovnik. Na njej je začel kmetovati in si kasneje pridobil kmečko pokojnino. Vsa denarna sredstva je vlagal v večanje svoje zbirke starin, ki je našla prostor v enonadstropnem poslopju grajske pristave. Zbirko je dopolnjeval z etnografskimi predmeti, ki so z novimi časi izginjali iz slovenskih kmečkih domov. Zbirko je zapustil Nadškofiji Ljubljana, z željo, da bo kot stalna zbirka na ogled v stiškem muzeju.

Družil se je z mnogimi znanimi slovenskimi umetniki in zbiral njihova dela. Njegova portreta sta narisala slikarja in njegova prijatelja Matej Sternen in Božidar Jakac.

Viri in literatura

Zoran, I. Angelci so šli z njim v samostan. Dolenjski razgledi: (priloga Dolenjskega lista), 6. 2. 1992, št. 13, str. 109.
Ficko, M. A. Leopold Kozlevčar: ljubiteljski zbiratelj slovenske kulturne dediščine: domoznanska galerija (1. del). Klasje: časopis občanov Ivančne Gorice, april 2010, št. 3, let 16, str. 20.
Ficko, M. A. Leopold Kozlevčar: ljubiteljski zbiratelj slovenske kulturne dediščine: domoznanska galerija (2. del). Klasje: časopis občanov Ivančne Gorice, maj 2010, št. 4., let. 16, str. 16.

Avtor/-ica gesla: Patricija Tratar, Knjižnica Pavla Golie Trebnje
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 5. 11. 2025
Patricija Tratar. KOZLEVČAR, Leopold. (1904-1988). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kozlevcar-leopold/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 29. 10. 2020

KOLENC, Ana

Soustanoviteljica Družinskega gledališča Kolenc, igralka, avtorica dramskih del, raziskav, priročnikov, voditeljica, režiserka in članica več društev…
Datum vnosa: 26. 11. 2010

ŽVAN, France

4. oktobra 1904–8. novembra 1964
Nadarjenost za kiparstvo je podedoval po očetu, sicer tovarniškem delavcu, ki se je v prostem času ukvarjal z rezbarstvom. Očetova zgodnja smrt in ...
Datum vnosa: 31. 12. 2021

ČAMPA, Jože

5. marca 1893–16. oktobra 1989
Na Blokah se ga je prijel vzdevek bloški Valvasor, saj je zelo dobro opisal zgodovinsko dediščino in posebnosti Notranjske v romanu Na mrtvi straži.