Odraščal je v rudarski družini v Hrastniku. Pri treh letih je ostal brez očeta in se kot majhen deček zaposlil kot pastir pri Rotarjevih v Prapretnem. Pri 12. letih je postal pomožni delavec v hrastniški steklarni, se po treh letih prestavil na rudnik in postal kurjač na rudniški lokomotivi. V šolskem letu 1929/1930 se je vpisal v rudarsko šolo v Celju, ki jo je dve leti kasneje uspešno končal.
Do druge svetovne vojne je delal v rudnikih v Velenju, po Srbiji, Bosni in nazadnje v Trbovljah, dokler ni bil 22. junija 1941 interniran v nemško taborišče Mauthausen. Po osmih mesecih so ga odpustili, zopet se je zaposlil v trboveljskem rudniku. V partizane je odšel 5. julija 1944. Najprej je deloval na Dolenjskem, jeseni tega leta pa že v Savinjski dolini. V eni izmed dveh hudih nemških ofenziv je 22. decembra 1944 padel v bližini Ljubnega ali na Veliki planini.
Deloval je v delavsko-izobraževalnih društvih, pisal pesmi, črtice in reportaže s socialno problematiko, z njimi je med drugim sodeloval v antologiji Knjiga drugova. Dve leti je urejal strokovno glasilo Tehnični nameščenec in zanj veliko pisal. Leta 1932 je Ljubljanski zvon objavil njegovo pesem Nad kotlinami. Svojo edino pesniško zbirko Izpod zemlje je izdal v samozaložbi leta 1941, nekaj njegove literature najdemo še v zbirki Šarabanka. Smrt mu je preprečila uresničitev nadaljnjih literarnih načrtov: zbirke pravljic Jamske pripovedi, zbirke avtobiografskih črtic in novel Peter Rijerov in zbirke pesmi Nove celine.
Pesniška zbirka:
Izpod zemlje, 1941
M. Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999
Enciklopedija Slovenije, 4. knjiga, Ljubljana 1990