Rodil se je železniškemu uradniku Francu Kotniku. Ob izbruhu prve svetovne vojne je oče družino poslal na svoje rojstne Dobrije, kjer je Jaroš ostal do končane osnovne šole. Potem je bil odličen dijak na klasični gimnaziji in študent bogoslovja v Mariboru. Leto dni je bil kaplan v Št. Lovrencu na Dravskem polju, škofijski tajnik in tik pred vojno docent za Staro zavezo na mariborski Teološki fakulteti. Postal bi znanstvenik, doktor bibličnih znanosti, pa ga je presenetila vojna. Prve dni okupacije so ga zaprli in po nekaj mesecih zapora v Rajhenburgu je pristal v fari Lučko pri Zagrebu, kjer je do konca vojne opravljal službo organista in kaplana. Jeseni leta 1945 je postal župnik v Šentjanžu, sedem let kasneje je prišel na Ravne na Koroškem, vesel, da po vseh osebnih preizkušnjah in pritiskih oblasti še lahko opravlja duhovniško službo. Čeprav se je takrat držal bolj sam zase, ni bil nikoli osamljen. In ko se je v 60-ih letih lotil obnove župnijske cerkve in cerkve sv. Antona na Ravnah, so mnogi krajani pomagali z delom in sredstvi. Prav tako se je pred koncem župnikovanja lotil še obnove cerkvice sv. Neže na Zelovcu in uredil dve veroučni učilnici v Stari ulici. Po sedemintidesetih letih vodenja ravenske župnije in po dvainpetdesetih letih duhovniške službe se je leta 1989 upokojil. Iz svojega stanovanja je imel lep pogled na Uršljo goro. Velikokrat jo je tudi sam obiskal in se naužil širokih razgledov, ki jih ponuja. Toda najširši razgledi so v njem samem. V njegovih bogatih izkušnjah, v stotinah straneh strokovne literature, ki jo je prebral in v stotinah življenjskih usod ljudi, ki jih je v desetletjih svoje duhovniške poti srečal in vodil. Pozno starost je preživljal v Koroškem domu starostnikov v Črnečah.
Leta 1993 je prejel občinsko nagrado Občine Ravne na Koroškem, v letu 2001 pa še občinsko priznanje Občine Ravne na Koroškem.
- Koroški fužinar, 1993, št. 2, str. 16.
- Ravenski razgledi, 2007, str. 43.