Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, zadnji dve leti v italijanskem jeziku. Veliko je bral in tako že pri šestnajstih postal knjižničar lokalnega planinskega društva Novi vrh. Dobro se je izuril v pisanju in branju tako slovenščine kot italijanščine. V domača kmečka opravila je vnesel mnogo novih navad, posodabljal je domača orodja in bil dober pleskar. Kot samouk se je dobro naučil igrati mandolino in violino ter tudi brač (tamburico). Bil je dober poznavalec okoliških gora, rad je hodil na daljše večdnevne izlete s kolesom. Od leta 1936 je aktivno sodeloval v organizaciji TIGR. Preko meje je na jugoslovansko stran pomagal mnogim ilegalcem, nazaj pa tihotapil knjige, letake, streliva in radijski oddajnik. Ustanavljal je protifašistične celice po Baški grapi in sodeloval s tigrovci tako v Jugoslaviji kot tudi na Tržaškem. Na zasedanju drugega tržaškega procesa 14. decembra 1941 so mu zaradi antifašistične propagande izrekli smrtno obsodbo. Izvršili so jo naslednjega jutra na strelišču pri Opčinah.Simonu Kosu je postavljeno spominsko obeležje na njegovi rojstni hiši in po njem se imenuje osnovna šola v Podbrdu.
J. Kragelj: Poslednja pisma Simona Kosa, Koledar Goriške Matice 1971, 175-188
J. Kragelj: Simon iz Ruta, Gorica 1991
Pisma nasmrt obsojenih, Ljubljana 1958, str. 87-95
Poromaj spomin: ob 40-letnici II. tržaškega procesa, Trst 1982
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 8, Gorica 1982, str. 132-133
T. Rutar: Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije TIGR na Tolminskem 1927-1940, Tolminski zbornik (1975), str. 315-361