Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KONT (CONT), Mario

Rojen:
2. julij 1920, Ažla/Azzida (Italija)
Umrl:
29. november 1996, Špeter Slovenov/San Pietro al Natisone (Italija)
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:

Njegov oče Evgen je bil kmet (tudi emigrant v Nemčiji in Ameriki), mati Roža Scuffet pa gospodinja. Takoj po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Ažli (1926–1934), se je pričel preživljati sam: kot kamnosek, z raznimi gradbenimi deli, delal je v rudniku. Zaradi brezposelnosti se je leta 1939 prijavil na vojaški natečaj k pristaniški policiji in bil izmed 2600 kanditatov eden od 70 izbrancev, ki so zasedli razpisana mesta. Izmed 70 pa skupaj s še dvema dodeljen glavnemu štabu v Rimu. Do leta 1941 je končal srednjo šolo – maturo je opravil kot vojak v Kotorju, kamor je bil premeščen kot prevajalec in tolmač. Po razpadu Italije se je vrnil v Ažlo. V letih 1943–1944 je študiral medicino v Padovi.

Po vojni se je aktivno vključeval in deloval v javnem političnem življenju (bil je član odbora SIAU-UAIS (Unione Antifascista Italo-Slava), zastopal je stranko Partitio d`azione v špetrski občini, vodil mladinsko organizacijo Fronte della gioventu za Nadiško dolino, bil je tajnik sekcije Komunistične partije Italije v Špetru), zlasti pomembno je bilo njegovo delovanje v Demokratični fronti Slovencev (politična organizacija, ki je nastala na območju, ki je po mirovni pogodbi leta 1947 prišlo pod Italijo) – v tem okviru je leta 1949 pripravil izjemno odmeven kongres v Čedadu. Poučeval je naravoslovne predmete na špeterskem učiteljišču, opravljal tudi novinarsko delo: kot poročevalec iz Benečije je po vojni redno pisal v tednik Soča, pozneje sodeloval v Primorskem dnevniku in pri Radiu Koper. Bil je član glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, leta 1959 pa predsednik prvega slovenskega kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Kont je dal številne pobude na področju kulture, založništva, šolstva in gospodarstva v Benečiji: leta 1950 je ustanovil časopis Matajur, izdajal je otroške knjige in koledarje, organiziral prvi Dan emigranta (1963), beneške otroke je pošiljal v slovenske šole, ustanovil je vrtec v Špetru; v Lipi je odprl kamnolom (1954), da bi povečal zaposlenost domačih ljudi, leta 1990 je v Ljubljani ustanovil predstavništvo za boljšo obdelavo trga. Zaradi zavzemanja za pravice Beneških Slovencev in spodbujanja narodne zavesti je velikokrat okusil trdo roko oblasti in protislovenskih organizacij.

Kont je umrl v 76. letu starosti na svojem domu v Špetru, kjer je živel s svojo ženo Marijo Simonich; rodila sta se jima dva otroka: sin Igor in hči Tamara.

Prejel je več odlikovanj: Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Red za hrabrost, Garibardsko zvezdo, Medaljo italijanskega odporništva.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 145.
Mario Cont: priredba po PSBL. Trinkov koledar za Beneške Slovence, 1998, 117–118.
Jazbar, E. Zmanjkal je narodni buditelj: umrl Mario Cont. Novi glas, 1996, št. 47, str. 12.
Pavšič, R. Umrl je Mario Cont, povojni buditelj beneških Slovencev: nova vrzel v vrtah beneških Slovencev. Primorski dnevnik, 1996, št. 266, str. 5.
Primorski slovenski biografski leksikon: 19 . snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1993, str. 521.
Lukeš, N. Mario Kont iz Ažle proslavil 70-letnico. Primorski dnevnik, 1990 (15. 7. 1990), str. 3.

Avtor/-ica gesla: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Datum prvega vnosa: 17. 5. 2013 | Zadnja sprememba: 17. 5. 2013
Polonca Kavčič. KONT (CONT), Mario. (1920-1996). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 7. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kont-cont-mario/
Prijavi napako