KOMELJ, Marina

Osnovno šolo je obiskovala v rodnem Mokronogu, nato prvih šest let gimnazijo v Kranju, zadnji dve leti pa Poljansko gimnazijo v Ljubljani, kjer je sredi vojne leta 1943 maturirala. Zadnji dve leti vojne je poučevala matematiko na gimnazijskem tečaju v Mokronogu, ki je takrat deloval kot redna šola. Njen oče, samostojni pekovski obrtnik, je bil skoraj dve leti v internacijskem taborišču v Italiji, po končani vojni pa so bile privatne obrti odpravljene. Tako je družina ostala brez vsakršnih sredstev za preživljanje.

Marina, roj. Šašelj, pranečakinja Ivana in Emila Šašlja, se je sprva zaposlila na občinskem uradu v Mokronogu. Leta 1946, kmalu po ustanovitvi poslovne enote zavarovalnice v Novem mestu, pa se je zavezala zavarovalstvu. Preselila se je v Novo mesto in se januarja 1948 poročila s knjižničarjem in prvim upravnikom študijske knjižnice v Novem mestu, Bogom Komeljem. V stroki se je vseskozi izpopolnjevala. Zelo kmalu je dosegla vodstveno, nato pa še vodilno mesto na področju osebnih zavarovanj. Leta 1970 je zaradi nenadne smrti direktorja poslovne enote v Novem mestu skoraj eno leto vodila celotno poslovno enoto, nato pa je bila nadaljnjih deset let do upokojitve leta 1980 namestnica dveh naslednjih direktorjev.

Vseskozi je veliko objavljala v zavarovalniškem časopisu Obzornik. Bila je priznana zavarovalniška strokovnjakinja in je  za svoje prizadevno delo prejela več priznanj, med drugim je leta 1975 ob 30-letnici jugoslovanskega zavarovalstva od Združenja zavarovalnih organizacij Jugoslavije v Beogradu prejela plaketo za doprinos k razvoju in napredovanju zavarovalstva v SFRJ, kar je bilo takrat najvišje strokovno priznanje v zavarovalstvu v celotni državi.

Z možem Bogom sta imela sinova Milčka Komelja (umetnostni zgodovinar) in Janeza Komelja (zavarovalniški aktuar, mag. računalništva); njun vnuk je umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj. V zadnjem življenjskem obdobju se je iz Novega mesta preselila v Vnanje Gorice pri Brezovici.