Ljudsko šolo je obiskoval v Sv. Lovrencu. Med letoma 1850−1852 je obiskoval učiteljišče v Mariboru in nato služboval kot učitelj v domačem Sv. Lovrencu. Od leta 1854 je bil učitelj v Slivnici pri Mariboru in Zrečah, leta 1859 pa je prišel na Frankolovo, kjer je bil učitelj in nadučitelj do leta 1897. Na Frankolovem je bil nekaj časa tudi občinski tajnik, organist in župan. Do leta 1904 je živel na svojem lepo urejenem posestvu na Frankolovem, nato pa do svoje smrti 17. septembra 1916 pri svoji hčerki učiteljici Fini (Josipini) Bizjak v Bočni pri Gornjem Gradu, kjer je tudi pokopan.
Za zasluge na gospodarskem in prosvetnem področju je bil leta 1896 imenovan za častnega občana Frankolovega, bil je prejemnik srebrnega zaslužnega križca s krono in srebrne medalje od štajerske kmetijske družbe, za zasluge na učiteljskem področju je dobil odlikovanje od višjih oblasti iz Celja. Bil je tudi med ustanovitelji Celjskega učiteljskega društva in bil 10. julija 1874 izvoljen v Deželno učiteljsko konferenco s sedežem v Gradcu.
Kot učitelj in nadučitelj na Frankolovem je bil zelo spoštovan in priljubljen. Prav Filip Koderman je bil tisti, ki je velikemu Frankolovčanu Antonu Bezenšku pomagal pri dodatnem izobraževanju in mu na ta način odprl pot na gimnazijo v Celju. V hvaležnost za vsestransko pomoč je Anton Bezenšek ob Kodermanovem odhodu v pokoj in ob prejemu srebrnega zaslužnega križca s krono od cesarja Franca Jožefa leta 1896 napisal 10-kitično pesem, jo dal natisniti in razdeliti med občane Frankolovega.
Nagrade in priznanja (izbor):
- častni občan občine Frankolovo, 1896
- srebrni zaslužni križec s krono
- srebrna medalja štajerske kmetijske družbe
A. Bolhar: Anton Bezenšek, Celje 1934
K.: Filip Koderman, v: Učiteljski tovariš, 1916, št. 21, str. 1–2
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1818–1848, fol. 121
Osebni arhiv Jožefa Žlausa