Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KILAR, Adolf

KILAR Adolf
Foto: arhiv Bogdana Kilarja

Foto galerija

Rojen:
10. junij 1887, Tržič, Slovenija
Umrl:
16. september 1939, Vranje (Srbija), Srbija
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Rodil se je očetu Jerneju, ki je bil višji računski nadsvetnik, in materi Mariji Mally. Osnovno šolo je končal v Ljubljani. Na Dunaju je končal vojaško realko leta 1901 in kadetnico štiri leta kasneje. Poročen ni bil. V vojaških činih je napredoval v normalnem časovnem zaporedju. Čin praporščaka je prejel po končani kadetski šoli leta 1905. V podporočnika je bil povišan leta 1908, v poročnika 1913, v stotnika 1915, v majorja 1920, v podpolkovnika 1924, v polkovnika 1930 in v pehotnega brigadnega generala 6. 9. 1939.

Službovanje v avstro-ogrski armadi je začel kot poveljnik voda v 17. pehotnem polku. Od avgusta 1905 do maja 1913 je napredoval s čina praporščaka do podporočnika. V 1. svetovni vojni se je boril tudi na soški fronti. V bitki pri Monfalconu (Tržič) avgusta 1916 je bil ranjen v prsi in ujet s strani italijanske vojske. Po letu in pol ujetništva na Siciliji je bil zaradi bolezni izpuščen. Po razpadu Avstro-Ogrske države se je priključil slovenski vojski pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. Kot pribočnik poveljnika 37. pehotnega polka se je boril na Koroškem in v Prekmurju. V vojsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je vstopil 10. 3. 1919. Ob sprejemu se je glede narodnosti opredelil za Jugoslovana. Najprej je bil štiri leta in pol vojaški poveljnik v Karlovcu (Hrvaška) in pol leta v Cetinju (Črna gora). Nato je bil tri leta in pol (1924-1927) referent v štabu zetskega divizijskega območja. Od novembra 1927 do septembra 1939 je bil poveljnik ali pa pomočnik poveljnika v pehotnih polkih v Beranih (Črna gora), v Ljubljani in v Vranju (Srbija). Nazadnje je bil le 10 dni v septembru leta 1939 vršilec dolžnosti pomočnika poveljnika Bregalniškega divizijskega območja v Štipu (Makedonija).

Pred začetkom poslovilne večerje s častniki 1. pehotnega polka Knez Miloš Veliki, ga je 16. 9. 1939, v oficirskem domu v Vranju, ubil mlajši vojaški častnik. Motiv za umor generala Kilarja ni bil nikoli pojasnjen. Tako je nosil generalski čin le deset dni. Z vojaškimi častmi je bil pokopan v Ljubljani v družinsko grobnico. Bil je prejemnik štirih vojaških odlikovanj. Ob vsakem odlikovanju ali povišanju je bil v časnikih Narod ali Slovenec objavljen članek s čestitkami.

Avgusta 1918 je bil odlikovan z Leopoldovim redom. Bil je prejemnik štirih vojaških odlikovanj. Leta 1922 je prejel red belega orla V. stopnje. Leta 1926 mu je bil podeljen red sv. Save V. stopnje in leta 1928 red sv. Save III. stopnje. Nazadnje je leta 1939 prejel red jugoslovanske krone III. stopnje.

Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 465
J. Kavar: Adolf Kilar – prvi Tržičan general, občinski časopis Tržičan, december 2005, str. 9 in 10
M. F. Kranjc: Pozabljeni del slovenske generalitete : generali in admirali vojske Države SHS in Kraljevine Jugoslavije 1919-1941, Zgodovinski listi 2003, št. 1, str. 25-26
General Kilar: Jutro, 20.9.1939, nekrolog
V. Kragl: Zgodovinski drobci župnije Tržič, leto 1939, str. 371

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 11. 2. 2011 | Zadnja sprememba: 17. 4. 2020
Miran Lola Božič. KILAR, Adolf. (1887-1939). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 12. 2023) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kilar-adolf/
Prijavi napako