Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KERMAN, Branko

KERMAN, Branko
Foto: Neznan

Foto galerija

Rojen:
26. julij 1963, Filovci
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Leta 1989 je diplomiral iz arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Oddelek za arheologijo). Kot diplomirani arheolog se je leta 1990 zaposlil v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota in tam deluje kot izredno uspešen arheolog in kustos še danes. Raziskovalno se ukvarja z zgodnjesrednjeveško in srednjeveško poselitvijo Prekmurja v odnosu do panonskega in jugovzhodnoalpskega prostora. Raziskuje pa tudi ostala arheološka obdobja od prazgodovine do antike v prekmurskem prostoru. Kot vodja je v letih 2000 do 2007, poleg manjših sondiranj, opravil več obsežnih arheoloških zaščitnih izkopavanj v Prekmurju, na trasi sedanje avtoceste, in sicer na najdiščih: Kotare-krogi pri Murski Soboti, Kotare-baza pri Murski Soboti, Pod Kotom sever pri Krogu, Grofovsko 2 pri Murski Soboti, Gornje njive 2 pri Dolgi vasi, Pod Grunti-Pince pri Pincah, Kalinovnjek in Krčevine pri Turnišču. Kot sovodja je sodeloval tudi pri izkopavanjih najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi in Mačkovci. Prav tako je sodeloval pri postavitvi več arheoloških razstav, kot soavtor pa pri postavitvi Stalne muzejske razstave (obdobje zgodnjega in srednjega veka, 1997).  Z razstavo Neznano Prekmurje: zapisi preteklosti krajine iz zraka (2002) je zaokrožil večletno zračno rekognosciranje pokrajine ob Muri. Leta 2013 je doktoriral s temo Interpretacija zgodovinske poselitve Prekmurja na primeru aerofotografije.
Zlasti obsežna izkopavanja ob gradnji pomurske avtoceste v prejšnjem desetletju so prispevala izredno dragocena odkritja o začetkih slovanske naselitve, pomembna tudi za širši slovenski in panonski prostor. Branko Kerman je prav tako začetnik aeroarheologije v Sloveniji, saj je s posnetki iz zraka diagnosticiral arheološko preteklost pokrajine ob Muri. Po njegovi zaslugi so tako s sistematično aerofotografijo zapisani poselitveni vzorci in posegi v prostor, ki so v preteklosti spreminjali pokrajino in jo spreminjajo še danes.

Januarja 2023 je prevzel funkcijo direktorja Pomurskega muzeja Murska Sobota.

Gornje njive pri Dolgi vasi (skupaj z I. Šavel). Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 6 (AAS). Ljubljana, 2008.
Kotare-Baza pri Murski Soboti. AAS 17. Ljubljana, 2011.
Pod Kotom-sever pri Krogu. AAS 24. Ljubljana, 2011.
Kotare-Krogi pri Murski Soboti. AAS 20. Ljubljana, 2011.
Die spätbronzezeitliche Siedlung Pod Grunti – Pince (Slowenien). – V: Ch. Gutjahr in G. Tiefengraber (Ur.), Beiträge zur Mittel– und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande der Südostalpen. Akten des 1. Wildoner Fachgespräches vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon/Steiermark. Internationale Archäologie 15 (str. 89 – 100). Rahden/Westf., 2011.
Kalinovnjek pri Turnišču. – ASS 33. Ljubljana, 2013.
Gornje njive pri Dolgi vasi 2. – AAS 36. Ljubljana, 2013
Neznano Prekmurje: zapisi preteklosti krajine iz zraka (publikacija k razstavi). Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2002.
Tü mo: slovanska poselitev Prekmurja. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2011.
Moč gline: figuralna plastika in drugi kultni predmeti iz bakrene dobe v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurski muzej, 2014.
Kelti so tüdi tü: sledovi keltske poselitve v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurski muzej, 2016.
Branko Kerman et al. Srednjeveško Prekmurju. Od zgodnjeslovanske poselitve do bitke pri Mohaču. V: Pregled zgodovine Prekmurja (str. 30 – 64). Murska Sobota: Pomurska akademska znanstvena unija, 2021.

Za sodelovanje pri postavitvi Stalne muzejske razstave (obdobje zgodnjega in srednjega veka, 1997) je dobil Valvasorjevo priznanje in mednarodno priznanje European Museum Forum leta 1999. Za uspešno razstavo Tü mo: slovanska poselitev Prekmurja (2011), ob kateri je izšel katalog razstave z enakim naslovom, pa je prejel priznanje Slovenskega arheološkega društva za leto 2012.

Kuzmič, F. Nekateri znani Filovčarji. V: Vugrinec, J. (ur.). Košičevi dnevi XXI, Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci, Strehovci, 16. avgust – 19. september. Bogojina: Kulturno-umetniško društvo “Jožef Košič”, 2009, str. 50-61.
Grah, A. “Murska Sobota ima izjemen arheološki potencial”: intervju. Soboške novine: časopis Mestne občine Murska Sobota, 30. nov. 2022, št. 226, str. 14.

Podatke je leta 2017 posredoval tudi avtor sam.


Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 14. 3. 2017 | Zadnja sprememba: 3. 1. 2023
Jožef Papp. KERMAN, Branko. (1963-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 7. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kerman-branko/
Prijavi napako