Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju in v Rutu, nadaljnega šolanja pa kljub želji zaradi revščine ni mogla nadaljevati; zadovoljiti se je morala z branjem takrat dostopnih knjig in samoizobraževanjem. Kamlu se je pridružila protifašističnim borcem in dobila borčevski naziv Cilka. Raznašala je letake ter vse do leta 1940 tihotapila slovenske knjige in propagandni tisk iz Bohinja in Jesenic v Baško grapo. Gradivo je skrivala v domačem hlevu ter okoliških gozdovih. Sodelovala je z mnogimi tigrovci iz Baške grape in Mosta na Soči. Pri tihotapljenju se je morala izogibati gostim stražam s stražnimi psi, zato je izbirala težke in nevarne gorske poti. V drugi svetovni vojni je sodelovala z OF, dokler je niso Italijani leta 1943 aretirali in zaprli v Trstu. Po italijanskem premirju se je pridružila NOV, vendar je bila na begu pred Nemci smrtno ranjena. Pri sebi je nosila dnevnik, v katerega je navajala podrobnosti svojega življenja v ječi in internaciji v Fraschettiju. Dnevnik so Trnovci iz strahu pred Nemci uničili.
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 8, Gorica 1982, str. 35
T. Rutar: Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije Tigr na Tolminskem 1927-1940, Tolminski zbornik (1975), str. 315-361
T. Rutar: Tigrovka in partizanska borka Lucija Kenda – Cilka iz Loj, Primorski dnevnik (1975), 23. maj