Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KALIŠNIK, Štefan

KALIŠNIK Štefan
Foto: Leon Dolinšek, 1963

Foto galerija

Rojen:
15. december 1929, Godič pri Mekinjah
Umrl:
3. marec 2004
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Pisatelj Štefan Kališnik je osnovno šolo je obiskoval v Kamniku v letih 1936-1941, med vojno pa nemško Hauptschule. Po vojni je najprej opravil dopolnilne tečaje med vojno izgubljenih šolskih let, višje gimnazijske razrede pa v Ljubljani, kjer ga je za slovenski jezik navdušil prof. France Vodnik. Zato se je po maturi leta 1950 vpisal na slavistiko. Kot proletarski otrok brez štipendije se je težko prebijal skozi študijska leta, tudi z inštrukcijami in priložnostnim opravili, dokler si ni pomagal s korektorskim delom v tiskarni Ljudska pravica. To mu je omogočilo, da je po opravljeni obveznem vojaškem roku zaposlil pri Slovenskem poročevalcu najprej kot korektor in lektor, pozneje pa kot novinar. Od takrat naprej je v matičnem listu začel objavljati različne članke in prevajati publicistična dela iz srbohrvaščine. Leta 1965 je pri Naših razgledih prevzel redakcijo prvega dela štirinajstdnevnika in delo opravljal do upokojitve leta 1992.

Prve črtice iz otroških doživetij je v letih 1954-1955 objavil v Mladih potih, Pionirskem listu in koprskih Borih, kratko prozo z vojno in socialno tematiko pa v Slovenskem poročevalcu od 1958 naprej.. Da bi izbor črtic in novel izdal pri Državni založbi Slovenije, mu ni uspelo, prav tako je nedokončana ostala zasnova romana. Posebno zvrst pomenijo objave številnih kozerij, glos in satir v TT (Tedenski tribuni).

Njegovo dramo Ozka špranja za sonce so v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju uprizorili v sezoni 1960-1961, pisal pa je tudi radijske igre. Tematsko je pokrival težka socialna in psihološka stanja posameznika.

Kot publicist se je izkazal z zanimivimi reportažami, zlasti tistimi, ki so obravnavale področja zunaj državnih meja, kot redaktor Naših razgledov pa v dobrem desetletju v vsaki številki objavil zanimiv intervju, skupaj nekaj nad štiristo. Najbolj odmeven je bil pogovor z kmetico Erno Meško pod naslovom Recite mi Erna. Dvakrat je prejel Tomšičevo nagrado (1962, 1992).

Biografijo je napisal France Pibernik jeseni 2015.

Dela:
Skoraj pozabljene zgodbe. Izbor kratke proze. Celjska Mohorjeva družba, 2006
Recite mi Erna. Izbor člankov, reportaž in intervjujev. Celjska Mohorjeva družba, 2010

Slovenska književnost. Leksikon, Cankarjeva založba, 1996
Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon, 2008
Drago Bajt, Slovenski Kdo je kdo, Ljubljana, 1999
Literarna zapuščina Štefana Kališnika

Avtor/-ica gesla: Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 31. 3. 2016 | Zadnja sprememba: 31. 3. 2016
Prijavi napako