Odraščal je v Cirkulanah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na Tehniški šoli kemijske stroke v Rušah, nato na Višji tehnični šoli v Mariboru. Študija v Sloveniji ni dokončal, saj je leta 1965 odšel v Nemčijo, kjer je takoj dobil zaposlitev. Po nostrifikaciji slovenske izobrazbe je ob delu na Münster University of Applied Sciences v Nemčiji dokončal inženirski študij. Kasneje je z disertacijo o fotoreakcijskih procesih radikalne kemije s tematiko polimerov na Université Haute-Alsace v mestu Molhouse (Francija) še doktoriral in postal doktor kemijskega inženirstva (1994).
Po prihodu v Nemčijo se je zaposlil v avtomobilski tovarni Kronprinz v mestu Solingen in že po pol leta postal zastopnik vodje laboratorija tovarne. Tam je razvil in uvedel nekaj novih analiznih metod za analiziranje jekla. Zatem je od leta 1968 služboval v Ulmu, najprej v razvojnem procesnem laboratoriju za televizijske zaslone podjetja Telefunken, kjer je med drugim razvil in vpeljal metodo za izdelavo t. i. matrix televizijskega zaslona. Nato se je leta 1971 zaposlil v podjetju Klöckner-Humboldt-Deutz in tam prevzel vodenje centralnega laboratorija ter uvedel dodatna strokovna področja. Leta 1973 se je priključil avtomobilskemu podjetju BMW v Münchnu, kjer je postal vodja kemijskega in procesnega laboratorija. Sodeloval je v razvojni skupini ameriškega koncerna PPG v Pittsburghu, kjer so patentirali prašno barvno tehnologijo prozornih lakov, ki jo uporablja koncern BMW. Kmalu je postal vodja več laboratorijskih oddelkov, leta 1979 pa je prevzel vse laboratorijske službe koncerna BMW in bil do upokojitve leta 2003 vodja BMW-jevih laboratorijev po vsem svetu.
Več kot deset let je bil član uprave Deutsche Forschungsgesellschaft für Oberflächentechnik, združenja barvne industrije in industrij, ki uporabljajo proizvode barvne industrije, kjer je zastopal interese BMW koncerna.
Občasno je predaval na fakultetah v nemškem Krefeldu, v Ljubljani in Mariboru, kjer je pomagal tudi pri uvajanju študijskih programov polimerske barvne tehnologije. Sodeloval je na strokovnih kongresih v Bad Nauheimu in Berlinu (Nemčija), Cannesu (Francija), Baslu (Švica) ter Portorožu in Mariboru.
Ob delu v Nemčiji je redno prihajal v Slovenijo in se po upokojitvi nastanil v Gruškovcu (Cirkulane). V Sloveniji je bil član Strateškega sveta za gospodarski razvoj Vlade RS (2004–2008) ter nadzornih svetov Heliosa (1995–2012) in Nove KBM (2005–2009).
Leta 2006 je sodeloval pri ustanovitvi Slovensko-bavarskega gospodarskega kluba s sedežem v Münchnu, v okviru katerega so vzpodbujali h gospodarskim stikom med Bavarsko in Slovenijo, in bil do leta 2011 njegov podpredsednik. Leta 2011 se je po njegovi zaslugi klub združil z Bavarsko-slovenskim društvom, ustanovljenim leta 1995, ki stremi k socialnim, kulturnim in gospodarskim vezem med Bavarsko in Slovenijo. V novonastalem društvu opravlja funkcijo podpredsednika.
M. Bertoncelj: Član strokovnega sveta: Anton Jurgetz: od BMW do Janševega strokovnega sveta, pridobljeno 26. 10. 2016 s spletne strani http://www.finance.si/109220/Clan-strokovnega-sveta-Anton-Jurgetz-Od-BMW-do-Jansevega-strokovnega-sveta
N. Špeh: Dr. Anton Jurgetz: za uspeh je kriva teta, pridobljeno 26. 10. 2016 s spletne strani http://www.finance.si/7927
Iskati je treba pozitivne potenciale: dr. Anton Jurgetz, upokojeni nekdanji direktor laboratorijskih služb v koncernu BMW, Moje delo revija, št. 37 (januar 2008), str. 26–29.