Prof. dr. Roman Jerala je bil rojen na Jesenicah. Osnovno (šola Simona Jenka) in srednjo šolo (Gimnazija Kranj) je obiskoval v Kranju. Na univerzi v Ljubljani je leta 1986 diplomiral iz kemije, leta 1990 magistriral iz biokemije ter leta 1993 doktoriral iz kemije. Službeno pot je začel na Oddelku za biokemijo Inštituta Jožef Stefan (1986-1994), podoktorsko se je izpopolnjeval na University of Virginia, ZDA (1994-1995). Od leta 1996 je zaposlen na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Najprej je bil od leta 1996-2001 do leta raziskovalni sodelavec v Laboratoriju za NMR spektroskopijo in molekularno modeliranje, od leta 2002 dalje pa je vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo. Od leta 2010 dalje je redni profesor za področje biokemije in molekularne biologije na Univerzi v Ljubljani ter direktor področja Sintezna biologija v Centru odličnosti EN-FIST, Ljubljana. Predava na 3. stopnji študija na Medicinski fakulteti (Biomedicina) Univerze v Ljubljani. Izredni član SAZU je od leta 2019 dalje. Od leta 2010 do leta 2017 je bil član Sveta za znanost in tehnologijo, od leta 2015 do leta 2020 je bil član Znanstvenega sveta Slovenske Raziskovalne Agencije. Od leta 2001 je je član Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta, in njegov predsednik od leta 2020.
Od leta 1998 do leta 2021 je bil mentor 40 dodiplomskim in magistrskim študentom, 25 doktorantom ter 15 podoktorskim študentom. Za svoja dela so pod njegovim mentorstvom prejeli 6 univerzitetnih Prešernovih nagrad ter več Krkinih nagrad. Od leta 2006 do leta 2016 je vodil študentske ekipe na tekmovanju raziskovalnih projektov iz sintezne biologije IGEM (International Genetically Engineered Machine Competition) v Bostonu. Gre za tekmovanje dodiplomskih študentskih ekip s projekti, ki s pristopi sintezne biologije pripravijo nove standardizirane dele DNA in jih na inovativen način povežejo v delujoč biološki sistem. Ekipe so za Slovenijo pod njegovim mentorstvom osvojile tri glavne nagrade (Grand Prize). Tega tekmovanja se udeležuje okoli tristo ekip najbolj uglednih univerz z vsega sveta (MIT, Stanford, Harvard, ETH, Cambridge, Oxford, Heidelberg, Peking).
Prof. dr. Roman Jerala je znanstvenik na področju sintezne biologije, imunologije, molekularne biologije in biotehnologije. Zasnoval je idejo o sintezi proteinskih kletk na osnovi modularnih vijačnic (proteinski origami), ki bi lahko služile kot vsebnik za dostavo zdravil na nano ravni, za nove katalizatorje, cepiva in podobno. Odkritje je bilo objavljeno leta 2013 v reviji Nature Chemical Biology in nadgradnja kasneje v reviji Nature Biotechnology leta 2017 ter v dveh člankih v Nature Communications leta 2021. Pred tem so bila njegova najodmevnejša odkritja o tem kako naravni imunski sistem prepozna patogene. Odkritje skupine pod njegovim vodstvom o mehanizmu delovanja receptorja TLR3 je bilo objavljeno v reviji Nature Structural and Molecular Biology, eni izmed vodilnih znanstvenih revij na tem področju, podobno o mehanizmu delovanja receptorjev TLR4 ter TLR9. Njegova druga pomembna odkritja s področja sintezne biologije so izvedba logičnih operacij v človeških celicah (Nature Chemical Biology 2013, Nature Communications 2014), hitro procesiranje signalov v sesalskih celicah na osnovi kombinacije proteolize in ovitih vijačnic (Nature Chemical Biology 2019). Njegova osebna bibliografija v COBISS-u zajema več kot 250 enot, 23 enot je objavljenih v revijah z dejavnikom vpliva več kot deset. Njegove objave so bile citirane več kot deset tisoč krat. Omeniti velja še 25 patentnih prijav. Velikokrat je imel vabljena predavanja na kongresih, simpozijih, konferencah ter na univerzah in raziskovalnih inštitucijah.
Slovenska znanstvena fundacija je prof. dr. Romanu Jerali podelila naziv komunikator znanosti 2020. Častni naziv mu je bil podeljen za obsežen in kakovosten prispevek k informiranju, poglobljenemu razumevanju in ozaveščanju o novem koronavirusu. Poskrbel je za širjenje strokovno utemeljenih ugotovitev in spoznanj nastalih v okviru raziskav mednarodne znanstvene skupnosti ter novih pristopov pri razvijanju cepiva proti Covid-19.
Ljubetič, A., Lapenta, F., Gradišar, H., Drobnak, I., Aupič, J., Strmšek, Ž., Lainšček, D., Hafner-Bratkovič, I., Majerle, A., Krivec, N., Benčina, M., Pisanski, T., Ćirković Veličković, T., Round, A., Carazo, J. M., Melero, R. and Jerala, R. Design of in vivo self-assembling coiled-coil protein origami. Nature Biotechology, 2017, let. 35, št. 11, str. 1094 – 1101.
Gradišar, H., Božič, S., Doles, T., Vengust, D., Hafner Bratkovič, I., Mertelj, A., Webb, B., Šali, A., Klavžar, S., Jerala, R. Design of a single-chain polypeptide tetrahedron assembled from coiled-coil segments. Nature Chemical Biology, 2013, št. 9, str. 362 – 366.
Gaber, R., Lebar, T., Majerle, A, Šter, B., Dobnikar, A., Benčina, M., Jerala, R. Designable DNA-binding domains enable construction of logic circuits in mammalian cells. Nature Chemical Biology, 2014, št. 10, str. 203 – 208.
Drobnak I, Gradišar H, Ljubetič A, Merljak E, Jerala, R. Modulation of Coiled-Coil Dimer Stability through Surface Residues while Preserving Pairing Specificity. Journal of the American Chemical Society, 2017, št. 139, str. 8229 – 8236.
Avbelj M, Wolz OO, Fekonja O, Benčina M, Repič M, Mavri J, Krüger J, Schärfe C, Delmiro Garcia M, Panter G, Kohlbacher O, Weber AN, Jerala R. Activation of lymphoma-associated MyD88 mutations via allostery-induced TIR-domain oligomerization. Blood, 2014, št. 124, str. 3896 – 3904.
Za svoje delo je prejel večje število nagrad:
- nagrada sklada Borisa Kidriča (1991),
- Grand Prize na tekmovanju iz sintezne biologije iGEM na MIT (mentor) (2006),
- finalist, najboljši projekt Zdravje in medicina na tekmovanju iGEM na MIT (mentor) (2007),
- priznanje Prometej znanosti SZF (2007),
- Grand Prize na tekmovanju iz sintezne biologije iGEM na MIT (mentor) (2008),
- priznanje SOVA (Društvo za visokošolsko didaktiko) (2008),
- Preglova nagrada za izjemne dosežke (Kemijski Inštitut) (2009),
- Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene rezultate na področju biokemije in molekularne biologije (2009),
- Samčeva nagrada (FKKT UL) (2009),
- Grand Prize na tekmovanju iz sintezne biologije iGEM na MIT (mentor) (2010),
- Lapanjetovo priznanje (Slovensko biokemijsko društvo) (2011),
- finalist, drug mesto, najboljši projekt iz medicine in zdravja iGEM (2012),
- medalja za zasluge Republike Slovenije (2014),
- izvoljen kot član Mednarodne akademije za matematično kemijo (2015),
- izvoljen kot EMBO (Evropska organizacija za molekularno biologijo) member (2017),
- izvoljen kot član Academia Europaea (2017),
- ERC Advanced grant MaCChines (2018),
- ERC Proof of Concept grant (2019),
- izvoljen kot izredni član SAZU (2019),
- Komunikator znanosti (2020).
Zgonik, S. Roman Jerala: znanstvenik: “Nevednost zame ni blagoslov”. Mladina, 2015, št. 20, str. 26-31.
Kontler-Salamon, J. “Pač nisem človek, ki bi kar odnehal”. Delo, 2014, št. 19, str. 15.
Peternel, U. Znanost kot način življenja. Gorenjski glas, 2014, št. 23, str. 16.