Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

JENKO, Slavoj (Avgust)

Foto: Znameniti i zaslužni Hrvati. Zagreb, 1990. Str. 121

Foto galerija

Rojen:
12. avgust 1852, Trnovo (Ilirska Bistrica)
Umrl:
6. avgust 1907, Hrušica pri Podgradu
Občina:
Leksikon:

Po končani osnovni šoli v Trnovem je Slavoj študij nadaljeval na realki v Gorici in v Ljubljani, kjer je leta 1870 maturiral. Študij tehnike je vpisal na visoki tehnični šoli v Gradcu. Že v času študija se je navduševal za Kollarjevo zamisel o skupnem slovanskem književnem jeziku. O tem je predaval graškemu društvu južnoslovanskih študentov, katerega član je bil tudi sam.

Proti koncu sedemdesetih let se je za stalno naselil v Podgradu, kjer je imel svojo lastno trgovino. Več let je bil župan in osrednja osebnost gospodarskega in kulturnega življenja v Podgradu. Skupaj s svojimi somišljeniki je leta 1885 ustanovil gospodarsko zadrugo za podgrajski okraj in bil njen odbornik do svoje smrti. Kot zaveden narodnjak se je vseskozi udeleževal in aktivno sodeloval tudi na narodnih taborih, kjer je govoril o poreškem kreditnem zavodu in o potrebi ustanovitve hranilnice za podgrajski okraj. Leta 1894 je uresničil svojo zamisel in ustanovil Podgrajsko posojilnico in hranilnico. Hranilnica je sprejemala in obrestovala hranilne vloge, podeljevala kredite in se ukvarjala z meničnimi posli. Poslovala je pozitivno in z zbranim denarjem dvigovala in pospeševala razvoj obrti, trgovine in kmetijstva. Z njo se je hotel Jenko politično in gospodarsko osamosvojiti, da bi lahko kljuboval napadom tuje, predvsem italijanske buržoazije, ki je pridobivala vse več veljave v naših krajih. Po njegovi zaslugi je bila leta 1902 ustanovljena mlekarna v Hrušici. Uspešno je deloval tudi na kulturnem področju. Razširil je delovanje podgrajske Čitalnice in dal pobudo za graditev Narodnega doma v Podgradu.

Leta 1884 je bil kot edini Slovenec izvoljen za deželnega poslanca v okraju Podgrad-Volosko. V Istrskem saboru si je nenehno prizadeval za rabo slovenskega in hrvaškega jezika v deželnih in državnih uradih, za pogozdovanje Istre ter za boljše železniške povezave med Reko, Trstom in Istro. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju Hrvaško-slovenskega kluba in bil njegov tajnik dve leti. Funkcijo deželnega poslanca je uspešno opravljal polnih sedemnajst let.

Pod starim gradom: 80 let narodnega doma. Podgrad: Kulturno društvo, 1985.
Primorski slovenski bibliografski leksikon. Snopič 7. Gorica: goriška Mohorjeva družba, 1981, str. 586.

 

Avtor/-ica gesla: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Datum prvega vnosa: 20. 9. 2019 | Zadnja sprememba: 5. 8. 2020
Prijavi napako